Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod: Zavzeti zaposleni imajo številne pozitivne učinke na delovno okolje in uspešnost organizacije. Zavzeti zaposleni so čustveno povezani s svojim delom in organizacijo, so motivirani, predani in si prizadevajo za doseganje skupnih ciljev. Zato je namen raziskave bil preveriti stopnjo zavzetosti med zaposlenimi v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Metode: Uporabljena je bila neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, ki smo ga povzeli po Gallupovem vprašalniku Q12, in Utrechtove lestvice zavzetosti (UWES-9); le-ta sta nam služila za analizo zavzetosti zaposlenih. Uporabljen je bil nenaključni namenski vzorec, ki je zajemal 169 zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Za statistično obdelavo podatkov je bil uporabljen program SPSS 29.0. Vrednost p<0,05 je določala mejo statistične značilnosti. Rezultati: 108 (67,9 %) anketiranih je izrazilo visoko stopnjo zavzetosti, kar je statistično značilno preseglo naša pričakovanja v višini 33,3 % (binomski test=57,075; p<0,001). Zavzetost anketiranih se ni statistično značilno razlikovala glede na delovno dobo (H=1,371; p=0,849) in ne glede na izobrazbo anketiranih (H=3,757; p=0,585). Največjo zavzetost so imeli anketirani iz babyboom generacije. Nismo ugotovili nobene razlike v delovni zavzetosti glede na opravljanje funkcije na višjem ali nižjem nivoju (U=1624,500; p=0,202). Razprava in sklep: Rezultati so pokazali, da je zavzetost zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota visoka. Zavzetost ni bila povezana z dolžino delovne dobe ali stopnjo izobrazbe anketiranih, kar nakazuje, da so dejavniki, kot so delovna kultura, odnosi med zaposlenimi in pomen njihovega dela, bolj odločilni pri oblikovanju zavzetosti. Rezultati ponujajo pomembne informacije za upravljanje kadrov v zdravstvu, kjer je ključno ohranjati in krepiti motivacijo zaposlenih.
Ključne besede: zavzetost zaposlenih, dejavniki zavzetosti, vodja, zdravstvo, organizacija
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2025; Ogledov: 1257; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,84 MB)

Ključne besede: diplomske naloge, notranje oblikovanje, javni prostor, prenova knjižnice, učno okolje, večnamenski prostor, modularno pohištvo, sodobna prenova
Objavljeno v ReVIS: 07.09.2025; Ogledov: 1172; Prenosov: 31
Celotno besedilo (18,23 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava proces računalniško podprte optimizacije mehanskega elementa – jermenice, namenjene izdelavi s tehnologijo aditivne proizvodnje. Glavni cilj raziskave je bil razviti lahek, a mehansko ustrezen model jermenice, ki omogoča prenos navora s pomočjo klinastih jermenov. Najprej je bila izvedena analiza osnovnega modela CAD v programskem okolju Ansys, sledila pa je topološka optimizacija z namenom zmanjšanja mase in optimizacije oblike. Optimiziran model je bil nato pripravljen za 3D-tisk v programu Bambu Studio, kjer so bile dodatno optimizirane nastavitve, kot so gostota polnila, višina sloja in orientacija. Končni model je bil ponovno ovrednoten s trdnostno analizo, ki je upoštevala spremenjene materialne lastnosti zaradi 3D-tiskanja. Rezultati potrjujejo uspešno izvedeno optimizacijo, ki omogoča izdelavo funkcionalnih in lahkih mehanskih elementov z uporabo aditivne proizvodnje ob minimalni porabi materiala. Ugotovitve potrjujejo potencial združevanja računalniško podprte optimizacije in aditivnih tehnologij za učinkovito, trajnostno in stroškovno ugodno inženirsko snovanje.
Ključne besede: Aditivna proizvodnja, optimizacija, tehnologija FDM, strojni element, jermensko gonilo, topološka optimizacija, trdnostna analiza
Objavljeno v ReVIS: 06.09.2025; Ogledov: 928; Prenosov: 12
Celotno besedilo (4,76 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava integracijo ukrajinskih beguncev v Sloveniji, s posebnim poudarkom na njihovem zadovoljstvu z bivanjem v nastanitvenem centru Postojna. V raziskavi smo preučevali ključne dejavnike, ki vplivajo na izkušnjo beguncev, kot so dostop do stanovanja, zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenih storitev, pravnega statusa, jezikovne kompetence ter občutek pripadnosti in varnosti. Tema je izjemno aktualna zaradi nedavnih migracijskih tokov, ki so posledica vojne v Ukrajini. Slovenija je kot ena od držav članic EU sprejela več kot 10.000 beguncev, kar predstavlja pomemben izziv za obstoječe integracijske politike. Razumevanje izkušenj beguncev v lokalnem okolju je pri tem ključno za izboljšanje sistemskih rešitev in krepitev družbene kohezije. Empirični del raziskave temelji na fokusni skupini s šestimi udeleženci iz Ukrajine, ki so izrazili številne izzive pri vsakdanjem življenju v Sloveniji. Ugotovili smo, da integracija ni odvisna le od formalnega pravnega statusa, temveč tudi od kakovosti bivanjskih pogojev, dostopa do informacij, socialnih povezav in psihološke podpore. Jezikovne ovire, administrativna negotovost in pomanjkanje psiho-socialne podpore pomembno vplivajo na občutek nezadostne vključenosti. Naši rezultati kažejo, da je uspešna integracija možna le s celovitim pristopom, ki vključuje sistemske izboljšave na več ravneh: jezikovni, socialni, pravni in psihološki. Ti rezultati lahko služijo kot podlaga za oblikovanje bolj učinkovitih integracijskih politik v Sloveniji.
Ključne besede: ukrajinski begunci, integracija, zadovoljstvo, Postojna, jezikovne ovire, stanovanjske razmere, pravni status, psihosocialna podpora, fokusna skupina, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 1561; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Dolgi covid se kaže kot vztrajanje ali pojav novih simptomov po akutni fazi okužbe s SARS-CoV-2 in ostaja kompleksen in slabo raziskan sindrom. Prevalenca dolgega covida je visoka in po nekaterih študijah dosega 30 %. V razvoj dolgega covida se vpletajo različni patofiziološki mehanizmi. V odvisnosti od izraženosti posameznih mehanizmov dolgi covid spremljajo raznoliki simptomi, ki se tipično pojavljajo v obliki simptomatskih fenotipov. Običajne laboratorijske in funkcijske preiskave pri bolnikih z dolgim covidom pogosto ne pokažejo odstopanj od normale, bolj specializirani testi pa so običajno skladni s kroničnim vnetjem. Cilj naloge je bil opredelitev kliničnih in laboratorijskih značilnosti slovenske kohorte bolnikov z dolgim covidom. Metode: V raziskavi je sodelovalo 65 preiskovancev, od tega 45 v skupini z dolgim covidom in 21 v kontrolni skupini. Primerjali smo demografske podatke, prevalenco pridruženih kroničnih bolezni, stopnjo precepljenosti in vrednosti osnovnih biokemičnih kazalcev. Izračunali smo prevalenco izraženosti posameznih simptomov dolgega covida. Rezultati: Najprevalentnejši simptomi dolgega covida so bili zmanjšana telesna zmogljivost (84 %), dispneja (77 %) ter bolečina v prsih in palpitacije (oboje 55 %). Bolniki z dolgim covidom so imeli višjo prevalenco srčno-žilnih bolezni (p = 0,03) in značilno nižjo precepljenost proti SARS-CoV-2 (p = 0,004). Pri bolniki z dolgim covidom smo ugotovili statistično značilno višje vrednosti serumskega urata, feritina, troponina T ter nekaterih drugih laboratorijskih kazalcev. Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo kompleksno naravo dolgega covida. Prisotnost srčno-žilnih bolezni in necepljenost za SARS-CoV-2 sta pomembna dejavnika tveganja za razvoj dolgega covida. Zaradi relativno majhnega števila vključenih v študijo in posledično visokega tveganja za pristranskost izbire se glede vpliva spola na tveganje za razvoj pocovidne simptomatike ne opredeljujemo. Statistično značilne razlike v laboratorijskih kazalcih kažejo na možnost vztrajajočega kroničnega vnetja nizke stopnje, ki pa je klinično relevantno. Pridobljeni rezultati v veliki meri potrjujejo izsledke že objavljenih raziskav. Rezultati študije prispevajo k boljšemu razumevanju dolgega covida, kar bi lahko pripomoglo k hitrejši diagnostiki, zdravljenju in optimizaciji zdravstvene oskrbe. Kljub hitremu napredku razumevanja bolezni ostaja veliko nejasnosti. Za razjasnitev teh so potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: dolgi covid, simptomi, pridružene bolezni, laboratorijski kazalci
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 924; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,82 MB)