201. |
202. |
203. Degree-balanced decompositions of cubic graphsBorut Lužar, Jakub Przybyło, Roman Soták, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: We show that every cubic graph on ▫$n$▫ vertices contains a spanning subgraph, in which the number of vertices of each degree deviates from ▫$\frac{n}{4}$▫ by at most ▫$\frac{1}{2}$▫, up to three exceptions. This resolves the conjecture of Alon and Wei ({\em Irregular subgraphs, Combin. Probab. Comput. 32(2) (2023), 269--283}) for cubic graphs.
Ključne besede: irregular subgraph, repeated degrees, degree-balanced decomposition
Objavljeno v ReVIS: 23.05.2025; Ogledov: 321; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (586,76 KB) |
204. Analiza pojavnosti depresije med starostniki, živečimi v domačem okolju v povezavi s sociodemografskimi dejavnikiNatalija Hozjan Komac, 2025, ni določena Opis: Starostna depresija je pomemben javnozdravstveni problem, ki pogosto ostaja neprepoznan in nezdravljen, kar lahko močno vpliva na kakovost življenja starejših. Še posebej so spregledani starostniki, ki niso vključeni v sistemsko institucionalno obravnavo. Namen raziskave je preučiti, kakšna je pojavnost depresivne simptomatike pri populaciji starostnikov, ki živijo v domačem okolju, in identificirati povezave med znaki depresije ter različnimi sociodemografskimi dejavniki in prisotnostjo kroničnih bolezni.
V raziskavi je sodelovalo 123 starostnikov, starih 65 let ali več, ki živijo v domačem okolju. Za oceno depresivnih simptomov je bila uporabljena Geriatrična lestvica depresivnosti (GLD-15). Poleg tega so anketiranci izpolnili vprašalnik, ki je zaobjel sociodemografske podatke, vključno s starostjo, spolom, zakonskim stanom, območjem bivanja in prisotnostjo kroničnih bolezni.
Rezultati raziskave so pokazali, da je imelo 40,2% udeležencev simptome depresije, pri čemer je imelo 12,8% posameznikov blago, 12,0% zmerno in 15,4% hudo stopnjo depresije. Najmočnejša dejavnika tveganja za razvoj depresije sta bila zakonski stan (izguba sopotnika ali sopotnice) in prisotnost kroničnih bolezni. Analiza ni pokazala statistično značilne povezave med depresijo in starostjo, spolom ali območjem bivanja.
Ugotovitve raziskave poudarjajo pomembnost zgodnjega odkrivanja in obravnave depresije pri starejših, še posebej pri osebah z zdravstvenimi težavami in tistih, ki živijo sami. Uporaba presejalnih orodij, kot je GLD-15, lahko pripomore k zgodnjemu odkrivanju depresije in izboljšanju dostopa do ustrezne obravnave, kar bi pozitivno vplivalo na kakovost življenja starostnikov.
Ključne besede: depresija, starostnik, Geriatrična lestvica depresivnosti-GLD, sociodemografski dejavniki, domače okolje.
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 284; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,95 MB) |
205. SAMOOSKRBA STAREJŠIH V LOKALNEM OKOLJUMateja Petan, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Samooskrba se nanaša na zavesten trud pacientov za ohranitev oziroma izboljšanje lastnega zdravja in odločitve glede blaženja starostnih simptomov. Neprimerna samooskrba je namreč eden najpomembnejših dejavnikov za slabo prognozo bolezni in je neposredno povezana s slabšanjem pacientovega stanja. Namen raziskave je preučiti izkušnje zdravstvenih delavcev glede samooskrbe starejših v lokalnem okolju v Posavski statistični regiji.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov Cobiss, PubMed, SpringerLink).
Rezultati: Med potrebami starostnika pri oskrbi v lokalni skupnosti so anketiranci kot najpomembnejšo izpostavili potrebo po pripadnosti, ki zajema ljubezen, empatijo in povezovanje (AS = 4,70, SD = 0,61), med vsakdanjimi storitvami pomoč pri prehranjevanju (AS = 4,71, SD = 0,52), med osnovnimi zdravstvenimi storitvami na primarni ravni nujno medicinsko pomoč (AS = 4,84, SD = 0,37), med specialističnimi zdravstvenimi storitvami pa preprečevanje oziroma lajšanje bolečin (AS = 4,80, SD = 0,40). Pri psiholoških storitvah na primarni ravni oskrbe starostnikov v lokalni skupnosti je najbolj izpostavljena čustvena podpora (AS = 4,65, SD = 0,54), kot najbolj potrebno znanje oziroma spretnosti pri oskrbi starostnika v lokalni skupnosti pa obvladovanje kroničnih bolezni (AS = 4,61, SD = 0,53).
Razprava: V raziskavi smo prikazali različne potrebe pri oskrbi starostnika v lokalni skupnosti, sodelujoči pa so najbolj poudarili potrebo starostnikov po pripadnosti, ki zajema ljubezen, empatijo in povezovanje, potrebo po varnosti, ki zajema načrtovanje in preprečevanje, ter biološke in psihosocialne potrebe, med katere spadajo mobilnost, počitek, vključevanje v aktivnosti, zdrava prehrana in udobje. Odgovori respondentov v raziskavi so pokazali, da so najpomembnejše storitve pri vsakdanjih dejavnostih starostnika v lokalni skupnosti pomoč pri prehranjevanju, umivanju, oblačenju, osebni higieni, prevozih in gospodinjstvu. Respondenti so izpostavili pomen osnovnih zdravstvenih storitev na primarni ravni, najbolj storitev nujne pomoči, pomoč pri varni uporabi zdravil ter redne zdravniške preglede. Pri specialističnih zdravstvenih storitvah so poudarili pomen pomoči pri preprečevanju in lajšanju bolečin, paliativni oskrbi ter rehabilitaciji oz. uporabi rehabilitacijskih pripomočkov. V povezavi s psihološkimi storitvami se je izkazala za najpomembnejšo pomoč pri čustveni podpori, povezovanju skupnosti, družine in uporabnikov ter skupnostni oskrbi – naboru storitev, ki starostnikom z ovirami omogočajo življenje v skupnosti ter druženje na domu, torej pogovor, branje časopisa, formalne in neformalne skupine ipd. Respondenti so v sklopu pomena znanja ter spretnosti pri oskrbi starostnika največkrat poudarili veščine za obvladovanje kroničnih bolezni, celostno obravnavo starostnikov, skrb za varnost v okolju (preprečevanje padcev, okužb, slabe prehranjenosti, zlorab in nasilja) ter za zdravje in zdravo prehrano.
Ključne besede: samooskrba, starostniki, potrebe, zlorabe, nasilje, Posavska statistična regija
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 312; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,58 MB) |
206. KONTINUIRANO IZOBRAŽEVANJE VODSTVENIH DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGIBlaž Muhič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Poklici v zdravstveni negi so zahtevni zaradi dinamike stroke – nenehnih novosti in sprememb. Zato so za delavce v zdravstveni negi (še posebno vodje) dodatna izobraževanja izredno pomembna za ustrezno vodenje zdravstvenega tima. Vloga vodje je zelo zahtevna, saj mora imeti veliko pozitivnih lastnosti in jih znati tudi primerno uporabljati, znanje pa pridobivati ter nadgrajevati s formalnim in neformalnim izobraževanjem. Namen naše raziskave je preučiti poznavanje možnosti kontinuiranega izobraževanja na področju vodenja, namenjenega vodstvenim delavcem v zdravstveni negi v Sloveniji.
Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela in kvalitativni metodi raziskovanja. Potekala je do marca 2025. Kriterij za sodelovanje pri intervjuju je bila vodstvena funkcija v srednjem ali nižjem menedžmentu v zdravstveni negi, ki neprekinjeno traja vsaj eno leto (npr. vodja patronažne službe, vodja oddelka, reševalne enote …). V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, vsi so vodje (vodja oddelka, diplomirana medicinska sestra v vlogi vodje tima, vodja reševalne enote, vodja patronažne službe). Predhodno smo pridobili soglasje ustanove, v kateri smo opravljali intervjuje.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, od tega pet oseb ženskega in ena oseba moškega spola. Vsi intervjuvanci imajo visokošolsko izobrazbo. Dve osebi sta vodji oddelka, ostale štiri so glavne ali odgovorne medicinske sestre na oddelkih. Vsi intervjuvanci menijo, da je kontinuirano izobraževanje danes izrednega pomena, saj se vsakodnevno pojavljajo novosti oziroma spremembe, s katerimi se moramo zdravstveni delavci redno seznanjati in jih upoštevati. Vsi se tudi strinjajo s trditvijo, da bi se moral vsak dober vodstveni delavec v zdravstveni negi zavedati pomembnosti kontinuiranega izobraževanja in o tem seznanjati tudi sodelavce.
Razprava: Iz podatkov, ki smo jih prejeli iz sodelujoče ustanove, je razvidno, da ima največ vodstvenih delavcev visokošolsko izobrazbo, manj pa magisterij ali specializacijo. V raziskavi smo ugotovili, da se vodstveni delavci na izobraževanja prijavljajo sami, kar pa je zaradi pomanjkanja kadra ali odsotnosti odobritve s strani delodajalca pogosto onemogočeno. Kljub temu nekaterim vodstvenim delavcem uspeva, da se dodatnih izobraževanj udeležujejo celo na mesečni ravni, vsi pa trdijo, da se pomena dodatnih izobraževanj, še posebno s področja vodenja dobro zavedajo.
Ključne besede: vodenje, menedžment, izobraževanje, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 299; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,03 MB) |
207. POMEN AKTIVNE VLOGE DIALIZNEGA PACIENTA ZA KAKOVOST OBRAVNAVE PO PROCESNI METODI DELAAndreja Štukel, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Procesna metoda dela v zdravstveni negi je strukturiran pristop, ki vključuje faze ocenjevanja, diagnosticiranja, postavljanja ciljev, načrtovanja, izvajanja in vrednotenja. Omogoča celostno in učinkovito obravnavo pacienta ter vključevanje pacienta v proces odločanja, kar povečuje občutek nadzora in samozavest pri sprejemanju odločitev. Osrednji element procesne metode je učinkovita komunikacija med pacientom in zdravstvenim osebjem, ki temelji na aktivnem poslušanju in prilagajanju informacij posamezniku. To povečuje pacientovo razumevanje zdravstvenega stanja in sodelovanje pri zdravljenju. Namen raziskave je bil ugotoviti pomen aktivne vloge dializnega pacienta za kakovost obravnave po procesni metodi dela.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo deskriptivne metode dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju, ki je omogočala poglobljeno zbiranje podatkov o izkušnjah pacientov. Vzorec je bil priložnostni ter je vključeval sedem oseb, ki so del naše socialne mreže oziroma osebni znanci, od katerih so štirje intervjuvanci vključeni v dializno zdravljenje, trije pa so po uspešni transplantaciji ledvice. Raziskava je bila izvedena februarja 2025.
Rezultati: Večina intervjuvancev ni natančno razumela, kaj procesna metoda dela vključuje, vendar so jo kljub temu povezovali z boljšo strukturo zdravljenja, večjim zaupanjem v zdravstveno osebje in občutkom varnosti. Strukturiran pristop je bil zaznan kot pomemben za večjo skladnost z zdravljenjem in boljše sodelovanje med pacientom in zdravstvenim osebjem. Vsi intervjuvanci so izpostavili, da jasna pravila in urejen potek zdravljenja prispevajo k boljšemu razumevanju zdravstvenega stanja in večji samozavesti pri sprejemanju odločitev. Aktivna vloga pacienta v procesu zdravljenja je bila povezana z boljšim prilagajanjem terapije individualnim potrebam ter večjim občutkom nadzora nad zdravljenjem. Izpostavljeni dejavniki za uspešno izvajanje procesne metode dela so bili odprta komunikacija, spoštljiv odnos zdravstvenega osebja in jasna razlaga postopkov zdravljenja.
Razprava: Ugotovitve raziskave kažejo, da večina intervjuvancev procesne metode dela ne razume natančno, vendar prepoznavajo njen pozitiven vpliv na strukturo obravnave, občutek varnosti in zaupanje v zdravstveno osebje. Razprava poudarja potrebo po jasnejšem posredovanju informacij o postopkih zdravljenja ter prilagojenem pristopu, ki spodbuja aktivno sodelovanje pacienta pri odločanju.
Ključne besede: procesna metoda dela, aktivna vloga pacienta, kakovost obravnave, dializni pacient, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 299; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,43 MB) |
208. |
209. Problemi kulture žrtveništva v sodobni vzgoji in izobraževanju v Sloveniji : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Humanistične znanostiGregor Rojc, 2024, doktorska disertacija Opis: Disertacija obravnava relativno nov pojav, ki ga v angleščini imenujemo victimhood culture, ki je za potrebe te naloge preveden kot moralna kultura žrtveništva. Le-ta ni obravnavana v referenčnem vakuumu, pač pa je obravnavana skupaj z moralno kulturo dostojanstva in moralno kulturo časti. V nalogi so analizirani nekateri temeljni dokumenti, ki definirajo osnovnošolski prostor v Sloveniji, nekateri učni načrti in stališča več sto osnovnošolskih učiteljic in učiteljev. Analiza poskuša ugotoviti, ali je osnovnošolski prostor dojemljiv za širjenje kulture žrtveništva, ki je v nalogi zaradi svojih značilnosti opredeljena kot neželeno stanje. Kot želeno stanje je opredeljena moralna kultura dostojanstva. Kvalitativna analiza išče idejno sovpadanje analiziranih dokumentov z želeno moralno kulturo dostojanstva, kvantitativna analiza pa sovpadanje stališč respondentov s to isto kulturo. Zavoljo razumljivejšega in lažjega branja so pomensko široki pojmi, kot so npr. kultura, paideia in dostojanstvo, podrobneje definirani, prav tako pa so zelo podrobno obdelane vse tri omenjene moralne kulture. Izvirno so nakazane podobnosti med razvojem starogrške družbe in prehodom moralne kulture časti v kulturo dostojanstva.
Ključne besede: moralna kultura, paideia, dostojanstvo, čast, žrtveništvo, učni načrt
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2025; Ogledov: 233; Prenosov: 3
Celotno besedilo (3,01 MB) |
210. Designation by design : developing a context-preserving standardized method for physical and digital archives arrangementKaren Jamison Trivette, 2024, doktorska disertacija Opis: In this dissertation, I explore, document, and map out a practical, achievable, standardized method of archives arrangement that not only provides archivists with an approach to controlling records physically or digitally and makes them discoverable intellectually, but also allows archivists to preserve the fuller context of the records’ creation for their own use as well as that of the researcher. Further, the purpose of the dissertation is to discover, discuss, and document support for this method of archives arrangement that I developed over time. I wish to share my method, as well as the intellectual justification for and path leading to, its formation with the aim of making it useful not only to archivists but also for researchers. This dissertation proposes: • How to preserve and make accessible the structure, content, and context of archival records1 within a standardized framework; • How a modification of the record group2 concept, joined with an accounting of changes in bureaucratic reporting structures, can provide valuable and accessible information to archivists and archives users about the context of organizational records or personal papers; • How traditional architectural paradigms can instruct and be put to use in archives arrangement; • How web design practice and technology, specifically information architecture, can offer a blueprint for the control and discoverability of archival records; and • How archivists can employ a practical, actionable, standardized approach to impart archives arrangement, much as the field has constructed and embraced standardized methods for archival description.
Ključne besede: archives arrangement, context, architecture principles, information architecture, user experience, digital archives systems
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2025; Ogledov: 236; Prenosov: 2
Celotno besedilo (7,14 MB) |
