201. Skriti obrazi izključevanja : stigma otrok s posebnimi potrebami v očeh vrstnikovTjaša Lah, Andreja Kozmus, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku se osredotočamo na stigmatizacijo, še posebej otrok s posebnimi potrebami (OPP), ki obiskujejo izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V teoretičnem delu so predstavljene temeljne oblike stigmatizacije, ki se odražajo skozi medsebojno povezane stereotipe, predsodke in diskriminacijo na sistemski (ableizem) in neposredni, odnosni (disableizem) ravni. V empiričnem delu predstavljamo ugotovitve raziskave, izvedene med 120 osmošol-ci, ki obiskujejo OŠ na območju Kozjanskega in Obsotelja. V raziskavi smo proučevali zaznave osmošolcev glede prisotnosti stigmatizacije OPP v družbi, še posebej so nas zanimale razlike po spolu in stališča osmošolcev do OPP. Rezultati kažejo, da osmošolci zaznavajo prisotnost stigmatizacije v družbi, a le pri posameznih trditvah. Pomembne razlike po spolu so redko prisotne. V stališčih do določenih značilnosti OPP so osmošolci večinoma neopredeljeni, za OPP pogosteje menijo, da so nepredvidljivi, imajo težave s samoregulacijo vedenja in so nesamostojni. Neenotne ugotovitve kažejo na potrebo po sistematičnem naslavljanju stigmatizacije v šolskem prostoru.
Ključne besede: diskriminacija, osnovna šola, otroci s posebnimi potrebami, osmošolci, stigmatizacija
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2026; Ogledov: 135; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (516,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
202. |
203. |
204. |
205. |
206. |
207. Stres, delovna zavzetost in zadovoljstvo z delom osnovnošolskih učiteljevEva Gabrijelčič, Petra Dolenc, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Učitelji so pri svojem delu izpostavljeni različnim stresnim okoliščinam, ki se lahko odražajo v številnih neugodnih zdravstvenih, psi-hosocialnih in delovnih izidih. Cilj raziskave je bil preveriti raven zaznanega stresa, delovne zavzetosti, zadovoljstva z delom v vzorcu slovenskih osnovnošolskih učiteljev (N = 335) ter preučiti povezanost med omenjenimi koncepti. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da učitelji zaznavajo zmerno raven stresa, razmeroma visoko delovno zavzetost ter zmerno do visoko stopnjo zadovoljstva z delom. Preverjanje razlik kaže, da izražajo učiteljice več delovne zavzetosti v primerjavi s kolegi. Prav tako ugotavljamo, da so učitelji na razredni stopnji v povprečju bolj delovno zavzeti in zadovoljni z delom kot učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji. Zaposleni z več delovnimi izku-šnjami poročajo o nižji stopnji zaznanega stresa in višji stopnji zadovoljstva z delom kot tisti z manj delovnimi izkušnjami. Nadalje rezultati regresijske analize kažejo, da nižja raven zaznanega stresa in višje izražena čustvena zavzetost napovedujeta višjo raven delovnega zadovoljstva osnovnošolskih učiteljev.
Ključne besede: učitelji, stres, delovna zavzetost, delovno zadovoljstvo
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2026; Ogledov: 154; Prenosov: 3
Celotno besedilo (365,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
208. Pojmi praga v spreminjajočem se izobraževalnem kontekstuMarina Volk, Mojca Kukanja-Gabrijelčič, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek predstavlja pomen konceptov praga v izobraževalnem procesu, ki so ključni za razumevanje naprednejših idej in konceptov. Razumevanje teh konceptov učencem omogoča globlje in trajnejše povezovanje predhodnega in novega znanja. Koncepti praga se večinoma osredotočajo na kognitivni vidik učenja, pri čemer učenci v procesu usvajanja prehajajo skozi liminalno fazo negotovosti, ki predstavlja prelomnico v njihovem napredku. Analiza učnih načrtov za osnovno šolo (n = 17) ni potrdila eksplicitne prisotnosti konceptov praga. Razlogi za to so predvsem pomanjkanje enotne definicije, tradicionalni pristopi k oblikovanju učnih načrtov ter težavnost operacionalizacije teh konceptov v učnih ciljih. Razlike v uporabi konceptov praga med učnimi področji so očitne – v naravoslovnih predmetih predstavljajo konceptualne premike v mišljenju, v družboslovnih in humanističnih predmetih razvijajo analitične sposobnosti, v jezikovnih predmetih pa poudarjajo razumevanje jezikovne strukture. Za izboljšanje poučevanja konceptov praga v prispevku priporočamo: jasno opredelitev in vključitev konceptov praga v učne načrte, usposabljanje učiteljev za njihovo prepoznavanje in poučevanje ter razvoj učnih gradiv in pedagoških strategij, ki podpirajo problemsko učenje in refleksivno razmišljanje.
Ključne besede: koncepti praga, liminalno stanje, prenos znanja, kognitivno učenje, učni načrti
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2026; Ogledov: 116; Prenosov: 3
Celotno besedilo (367,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
209. |
210. Vpliv gibalne (ne)aktivnosti vzgojiteljev na izvedbo gibalne dejavnosti v vrtcuPolona Božič, Blaž Simčič, Andrej Kocjan, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Gibanje je otrokova primarna potreba, predšolsko obdobje pa temelj gibalnega razvoja. Vzgojiteljeva naloga je, da zadosti potrebi po gibanju in tako prispeva k otrokovemu zdravju. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je količina vodene gibalne/športne dejavnosti v vrtcu pogojena z vzgojiteljevo gibalno/športno aktivnostjo v prostem času, njegovo starostjo, pogoji dela ter ali je vzgojiteljeva kompetentnost na področju gibanja povezana z njegovo lastno gibalno/športno aktivnostjo. V raziskavo je bilo vključenih 65 vzgojiteljev iz celotne Slovenije. Vprašalnik je bil sestavljen iz 29 vprašanj pretežno zaprtega tipa, razvrščenih v pet sklopov. Ugotovili smo, da je čas, ki ga vzgojitelj nameni lastni gibalni/športni aktivnosti, povezan s količino in raznovrstnostjo gibalne/športne dejavnosti, ki jo izvaja z otroki. Ugotovili smo tudi, da mlajši vzgojitelji redkeje izvajajo vodeno gibalno/športno aktivnost ter da materialni pogoji ne prispevajo k večji količini in raznovrstnosti izvedenih gibalnih/športnih dejavnosti.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolsko obdobje, kompetence, gibalna/športna dejavnost, vzgojitelji
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2026; Ogledov: 142; Prenosov: 3
Celotno besedilo (349,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
