221. |
222. |
223. |
224. Vojna fotografija iz 12. Soške bitkeMelanie Likar, 2018, diplomsko delo Ključne besede: dokumentarna fotografija, vojna fotografija, vojni fotografi, 12. soška bitka, analogna tehnika, primerjava, vojna, mir, spomin.
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2025; Ogledov: 252; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (7,47 MB) |
225. Delo računovodij v času digitalizacije in sprememb na trguInga Sever, 2025, magistrsko delo Opis: Računovodje se v času digitalizacije in sprememb na trgu soočajo z različnimi izzivi in priložnostmi. Digitalizacija prinaša številne tehnološke spremembe, kot so avtomatizacija računovodskih procesov, uporaba naprednih programskih rešitev in vpeljava umetne inteligence. Računovodje lahko s pomočjo teh tehnologij učinkoviteje opravljajo svoje naloge, saj delo računovodje vključuje tudi pripravo natančnih in zanesljivih računovodskih informacij, ki so ključne za sprejemanje poslovnih odločitev v negotovih časih. Pomembno je, da ostanejo dosledni pri uporabi računovodskih standardov in etičnih smernic, saj s tem prispevajo k zaupanju tako notranjih kot zunanjih deležnikov. Digitalizacija je prav tako omogočila delo od doma. To je v današnjem času postalo pogosto zaradi različnih okoliščin in zahteva od računovodij visoko stopnjo organiziranosti in samodiscipline. Pri tem morajo skrbeti za varnost in zaupnost računovodskih podatkov, upoštevati pa morajo tudi posebne varnostne standarde in smernice za delo na daljavo. Uporaba varnih povezav in shranjevanje podatkov na varnih strežnikih je ključnega pomena za preprečevanje morebitnih varnostnih incidentov. Prav tako se od računovodij zahteva, da pravilno interpretirajo in predstavijo finančne podatke tudi v kriznih razmerah, kot sta finančna kriza ali pandemija. Njihove analize lahko pomagajo vodstvu pri načrtovanju strategij za preživetje krize in obvladovanje finančnih tveganj. Računovodska funkcija je v kriznih razmerah še posebej pomembna, saj lahko pravočasno in natančno pripravljene računovodske informacije pomagajo pri stabilizaciji finančnega položaja podjetja ter ohranjanju zaupanja v njegovo poslovanje.
Ključne besede: Računovodske informacije, spremembe na trgu, delo od doma, etika, digitalizacija.
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2025; Ogledov: 289; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,47 MB) |
226. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ODLOČITEV ZDRAVSTVENIH DELAVCEV ZA ZAMENJAVO POKLICNE POTIJaša Kolenc, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Fluktuacija in pomanjkanje kadra v zdravstveni negi sta v svetu in Sloveniji velik problem, veliko je odhodov zaposlenih predvsem iz večjih ustanov. Večinoma je razlog za odhod prevelika obremenitev na zaposlenega, ki je posledica tudi kadrovske podhranjenosti v zdravstvenih ustanovah. Veliko zaposlenih se sooča s stresom na delovnem mestu, kar posledično lahko vodi v izgorelost, to pa v dodatno obremenjevanje že tako preobremenjenega kadra. K fluktuaciji prav gotovo ne pripomore dohodek zaposlenih, saj tisti na delovnih mestih z nižjo izobrazbo prejemajo zneske v bližini minimalne plače, zato se jih kar nekaj odloči za odhod na delovna mesta izven zdravstva, kjer so pogoji in plača boljši. Namen raziskave je bil ugotoviti najpogostejše dejavnike tveganja, ki vplivajo na odhod zaposlenih iz zdravstvene nege.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi in deskriptivni metodi dela. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Vzorec je bil namenski, v raziskavo smo vključili tako trenutno zaposlene v zdravstveni negi kot tudi tiste, ki so iz nje že odšli, a so v njej delali najmanj pet let. Raziskava je potekala od julija do septembra 2023.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 192 anketirancev, od tega je bilo 37 (19 %) moških in 155 (81 %) žensk. Večina anketirancev (80 %) je mlajša od 45 let, prevladujejo tisti z visokošolsko (38 %) in srednjo strokovno oz. splošno (33 %) izobrazbo. Glede na delovno dobo v zdravstveni negi pa prevladujejo tisti, ki imajo 5 do 10 in 11 do 20 let delovne dobe (obakrat po 36 %). Trinajst anketirancev (7 %) je odšlo iz zdravstvene nege. O odhodu je že razmišljalo oziroma razmišlja čedalje pogosteje kar 75 % anketirancev. Največkrat je bila kot velik ali zelo velik vzrok za odhod zaposlenega iz zdravstvene nege označena preobremenjenost z delom zaradi prevelike zahtevnosti dela (skupaj kar 84 %), sledijo prevelika odgovornost na posameznega zaposlenega (75 %), sistem napredovanj (73 %), sistem nagrajevanja (72 %), preobremenjenost v smislu nadurnega dela (70 %), delovni pogoji – materialna sredstva in prostor (64 %), osebni dohodek (61 %), medsebojni odnosi med zaposlenimi (55 %) in triizmenski oziroma neenakomeren delovnik (53 %). Najmanjkrat pa so bili kot velik ali zelo velik vzrok za odhod iz zdravstvene nege izbrani epidemija covida-19 (49 %) in odnosi s pacienti (29 %).
Razprava: Izsledki raziskave kažejo na visoko stopnjo negativne fluktuacije, zaskrbljujoča je tudi potencialna fluktuacija, saj je o odhodu iz zdravstvene nege razmišljala velika večina anketirancev. Ključni dejavniki tveganja za odhod iz zdravstvene nege so preobremenjenost zaradi zahtevnosti dela, prevelike odgovornosti in nadurnega dela. Zaposleni za svoje zahtevno delo in delovno uspešnost niso ustrezno nagrajeni, pogrešajo možnosti za napredovanje, svoj profesionalni razvoj, razvrednotenje njihovega dela se kaže tudi v prenizkem osebnem dohodku. Pri anketirancih, ki niso več zaposleni v zdravstveni negi, so se kot ključni razlogi za odhod prav tako izkazali preobremenjenost zaradi zahtevnosti dela, prevelike odgovornosti in nadurnega dela.
Ključne besede: zdravstvena nega, dejavniki fluktuacije, pomanjkanje medicinskih sester, preobremenjenost, zadržanje medicinskih sester.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2025; Ogledov: 295; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,42 MB) |
227. PREPREČEVANJE ŠIRJENJA OKUŽB MED REŠEVALNIM PREVOZOMDavid Janc, 2025, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Izhodišča: Preprečevanje širjenja okužb med reševalnim prevozom je zelo pomembno. Prav tako je pomembno, da se pri prevozu uporablja primerna obvezna osebna zaščita za čim večjo varnost zdravstvenega osebja in pacientov. Temeljni dejavniki pri preprečevanju okužb so ustrezno znanje zdravstvenega osebja, zadostne izkušnje in primerno ravnanje v stresnih oz. zahtevnih situacijah. Namen raziskave je bil ugotoviti dejansko stanje na terenu glede preprečevanja okužb med reševalnim prevozom. S tem smo pridobili podatke, kako v praksi poteka preprečevanje okužb.
Metode: Raziskavo smo opravili po kvantitativni metodi dela. Pregledali smo bibliografsko bazo COBISS, strokovno literaturo, iskali med primarnimi in sekundarnimi viri. Podatke za analizo smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki je bil pripravljen na spletni platformi 1ka. Razpolagali smo s 107 v celoti izpolnjenimi anketnimi vprašalniki.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da so največje težave pri omejevanju okužb med reševalnim prevozom nedosledno upoštevanje protokolov, nenatančna navodila, zahtevno delovno mesto in stresno okolje, včasih tudi pomanjkanje opreme in časa za natančno opravljeno dezinfekcijo vozila in predmetov.
Razprava: Ugotovili smo, da se pri preprečevanju prenosa nalezljivih bolezni v reševalnem vozilu premalo upoštevajo navodila in predpisi glede razkuževanja rok in površin v vozilu (sploh kljuke vrat, ročaji nosil in ostale površine, ki se jih večkrat dotikajo zdravstveni delavci in tudi pacienti). Rešitev te težave je v dodatnem izobraževanju in oblikovanju delovne kulture, in sicer na način, da to ne bo zgolj še ena obveznost, temveč da se okrepi zavedanje o pomembnosti takšnega dela. Gre za timsko delo – vsak zaposleni prispeva k skupnemu uspehu.
Ključne besede: Preprečevanje okužb, prenos okužb, zaščitna oprema, reševalno vozilo, reševalec.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2025; Ogledov: 315; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,35 MB) |
228. ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA PACIENTA Z OSTEOPOROZOBernardka Horvatiček, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je kronična presnovna bolezen kosti, ki predstavlja pomembno javnozdravstveno težavo. Zanjo so značilne zmanjšana kostna masa ter spremembe v mikroarhitekturi kostnega tkiva, kar vodi do krhkosti kosti in tudi večje verjetnosti za njihove zlome. Izziv pri osteoporozi predstavlja dejstvo, da pogosto ostane dolgo neprepoznana oziroma se prepozna šele ob prvem zlomu. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno obravnavo pacienta z osteoporozo na primarni ravni zdravstvenega varstva – z vidika medicinskih sester v patronažnem varstvu, referenčnih ambulantah in centrih za krepitev zdravja.
Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji šestih diplomiranih medicinskih sester, ki delujejo na primarni ravni zdravstva. Podatki so bili vsebinsko analizirani, odgovori intervjuvancev pa kodirani in interpretirani.
Rezultati: Pacienti z osteoporozo se pri zdravstveni obravnavi soočajo predvsem z bolečinami, zmanjšano gibljivostjo, psihičnimi težavami, strahom pred padci ter pomanjkanjem informacij. Medicinske sestre pri tem poudarjajo pomembnost zgodnjega prepoznavanja, zdravstvenovzgojnega dela in sodelovanja v preventivnih ter terapevtskih aktivnostih. Kot največje izzive navajajo slabo ozaveščenost pacientov, pomanjkanje kadra oziroma časa ter omejen dostop do specialistične obravnave.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da je vloga medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta z osteoporozo izredno pomembna. Treba je okrepiti preventivne dejavnosti in interdisciplinarno sodelovanje ter izboljšati dostopnost do ustreznih informacij in storitev.
Ključne besede: osteoporoza, zdravstvena nega, medicinska sestra, preventiva, kronična bolezen, pacient.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2025; Ogledov: 302; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,34 MB) |
229. OPTIMIZACIJA PROIZVODNE LINIJEMagdalena Ferlan, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava montažno linijo za proizvodnjo vrtalnega priključka z odsesavanjem prahu in delcev za vrtalno-udarne stroje, kjer smo zaradi povečanja naročil in novih strank želeli povečati količino proizvedenih izdelkov na časovno enoto in izboljšati poslovanje. Analizirali smo izhodiščno stanje, izdelali načrt optimizacije, načrtovali uravnoteženje delovnih mest in po uvedbi izboljšav analizirali rezultate. Z ukrepi smo uspešno povečali obseg proizvodnje na skoraj dvakratno količino na izmeno in pravočasno izpolnili naročila.
Ključne besede: ključni kazalniki učinkovitosti, uravnoteženje montažne linije, merjenje časa, sistem vnaprej določenih časov, produktivnost
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2025; Ogledov: 324; Prenosov: 6
Celotno besedilo (4,72 MB) |
230. Upravljanje kariere ključnih kadrov v organizacijiKlara Pajk, 2025, diplomsko delo Opis: V poslovnem svetu, ki se hitro razvija in spreminja, je razvoj organizacije tesno povezan z razvojem posameznikov – tako znotraj organizacije kot tudi zunaj nje. To še posebej velja za ključne kadre, ki razpolagajo s pomembnim znanjem, veščinami in ustreznim odnosom do dela ter pomembno prispevajo k rasti in razvoju podjetja.
V diplomski nalogi smo se osredotočili na procese upravljanja kariere ključnih kadrov in skrbi za njihov karierni razvoj na primeru izbrane organizacije. Celoten sistem upravljanja in razvoja kariere ključnih kadrov in skrb za njihov karierni razvoj smo najprej predstavili s pomočjo teoretičnih virov različnih avtorjev, ki so nam omogočili boljše razumevanje samega pomena upravljanja ključnih kadrov in njihovega kariernega razvoja. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete zbirali kvantitativne podatke, ki so nam bili v pomoč pri analizi procesov razvoja in upravljanja kariere ključnih kadrov v izbranem podjetju. Na podlagi preučene teorije in rezultatov ankete smo prepoznali tako prednosti kot slabosti upravljanja kariere ključnih kadrov v izbranem podjetju, kar nam je omogočilo oblikovanje predlogov za izboljšave, ki bi bile lahko v pomoč podjetju.
Za upravljanje kariere – tako ključnih kadrov kot drugih zaposlenih – je pomembno, da za svoj razvoj skrbijo posamezniki sami, saj s tem vplivajo na svojo osebno in poslovno kariero. Pomembno vlogo pa imajo tudi njihovi delodajalci, ki v veliki meri vplivajo predvsem na poslovni vidik kariere svojih zaposlenih. Menimo, da je tak pristop ključen, saj zagotavlja, da so zaposleni učinkoviti pri svojem delu, kar pomembno prispeva k uspešnosti in razvoju podjetja, v katerem delujejo.
Ključne besede: ključni kadri, karierni razvoj, upravljanje kariere, razvoj ključnih kadrov, modeli za razvoj ključnih kadrov
Objavljeno v ReVIS: 18.07.2025; Ogledov: 293; Prenosov: 22
Celotno besedilo (755,78 KB) |
