Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Za ohranjanje našega zdravja tekom življenja je med ključnimi dejavniki zdrava prehrana. Kljub dobro dostopnim zdravstvenim smernicam številne raziskave kažejo, da je razumevanje zdrave prehrane med odraslimi neenakomerno razvito. Namen naše raziskave je bil preučiti učinke zdravstvene vzgoje na razumevanje in spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad. Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke smo zbirali z metodo polstrukturiranih intervjujev s šestimi odraslimi intervjuvanci. Vprašanja so se nanašala na njihove izkušnje z zdravstveno vzgojo, njihovo razumevanje zdrave prehrane in prehranskih navad, dejavnike, ki vplivajo na izbiro živil ter njihovo mnenje o izboljšanju prehranskega znanja. Njihove odgovore smo slovnično uredili, zapisali v tabele in določili kode. Rezultati: Intervjuvanci so se z zdravstveno vzgojo večinoma prvič srečali v osnovni šoli. Zdi se jim zelo pomembna oziroma koristna. Pri večini je prispevala k boljšemu razumevanju zdrave prehrane in je pozitivno vplivala na prehranjevalne navade. Za večino intervjuvancev je zdrava prehrana ključ do dobrega počutja, povezana pa je z uravnoteženo sestavo obrokov in telesno aktivnostjo. Za presojo, ali je določena hrana zdrava ali ni, se sklicujejo na sestavo živil, stopnjo predelanosti, njen izvor ter označene hranilne vrednosti na embalaži. Intervjuvanci se pogosto odločijo za nakup zdravih živil, predvsem sadja in zelenjave. Poročajo tudi, da so po zdravstveni vzgoji uvedli konkretne spremembe, kot so povečan vnos vode in zmanjšan vnos sladkorja in sladkih pijač. Navajajo tudi več doma pripravljene hrane in obrokov. Za spremembo prehranskih navad pa navajajo kot ključne dejavnike notranjo motivacijo, vpliv družine, bolezen in družbo nasploh. Poudarili so tudi potrebo po več praktičnih in interaktivnih izobraževanjih. Zavedajo pa se tudi pomena zgodnjega izobraževanja. Razprava: Ugotovitve raziskave so skladne z ugotovitvami tujih študij, ki kažejo, da ima prehransko znanje pomemben vpliv na prehranske navade. Samo po sebi pa nujno ne zagotavlja prehranskih sprememb. Rezultati potrjujejo, da so odrasli dobro osveščeni o načelih zdrave prehrane, vendar med njimi še vedno obstajajo razlike v njihovem udejanjanju, kar potrjuje tudi literatura. Zdravstvena vzgoja ima pomembno vlogo tudi pri oblikovanju pozitivnih stališč, še posebej, ko je prilagojena posamezniku. Raziskava poudarja celosten pristop in njegov pomen, ki zraven znanja vključuje še motivacijo, socialno podporo in dostopnost živil.
Ključne besede: Ključne besede: zdrava prehrana, razumevanje zdrave prehrane, zdravstvena vzgoja, prehranjevalne navade odraslih.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 193; Prenosov: 4
Celotno besedilo (869,61 KB)

Opis: Paliativna oskrba predstavlja pomemben del celostne obravnave starejših v domovih za starejše, kjer se medicinske sestre pri svojem delu soočajo s številnimi strokovnimi, organizacijskimi in čustvenimi izzivi. Namen raziskave je bil ugotoviti raven znanja, stališča, zaznano pripravljenost ter zaznane ovire pri izvajanju paliativne oskrbe ter preveriti, ali med diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami obstajajo razlike na teh področjih. Raziskava je temeljila na mešanem raziskovalnem pristopu. Kvantitativni del raziskave je vključeval anketiranje 98 srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenikov, zaposlenih v devetih domovih za starejše na območju Dolenjske in Posavja. Podatke smo analizirali z uporabo opisne in inferencialne statistike. Kvalitativni del raziskave je obsegal 18 polstrukturiranih intervjujev, ki so omogočili poglobljen vpogled v izkušnje in stališča udeležencev. Intervjuje smo analizirali z metodo analize vsebine, pri čemer smo s pomočjo kodiranja oblikovali tematske sklope in kategorije. Rezultati kažejo, da dokončana izobrazba pomembno vpliva na samooceno znanja, stališča ter zaznano pripravljenost za izvajanje paliativne oskrbe. Ugotovljena je bila statistično značilna povezanost med višjo samooceno znanja in bolj pozitivnimi stališči do paliativne oskrbe. Razlike v zaznavanju ovir med skupinama niso bile potrjene, kar kaže, da so najpogostejše ovire verjetno povezane z organizacijskimi in sistemskimi dejavniki v delovnem okolju. Kvalitativni rezultati so pokazali, da srednje medicinske sestre pogosteje izpostavljajo čustveno obremenjenost neposredne oskrbe, diplomirane medicinske sestre pa poudarjajo predvsem strokovne in organizacijske vidike paliativne obravnave. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen kontinuiranega izobraževanja ter krepitve organizacijske in psihosocialne podpore zaposlenim, saj lahko le ustrezno usposobljeni in podprti zdravstveni delavci zagotavljajo kakovostno paliativno oskrbo v domovih za starejše.
Ključne besede: paliativna oskrba, domovi za starejše, medicinske sestre, znanje, stališča, zaznane ovire.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 216; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu obravnavamo zdravstveno nego pacienta z osebnostno motnjo, pri čemer izhajamo iz potrebe po boljšem razumevanju osebnostnih značilnosti, etioloških dejavnikov ter profesionalne vloge zdravstvene nege, katere nosilka je diplomirana medicinska sestra. Osebnostne motnje predstavljajo kompleksno področje dela, ki zahteva specifična strokovna znanja ter učinkovito komunikacijo. Namen raziskave v naši diplomski nalogi je bil preučiti, kako medicinske sestre razumejo koncept osebnosti in osebnostnih motenj, katere dejavnike tveganja prepoznavajo pri njihovem razvoju, kako doživljajo svojo profesionalno vlogo ter katere intervencije se po njihovem mnenju izkažejo za najučinkovitejše. Prav tako smo želeli raziskati, s katerimi izzivi se srečujejo pri delu s pacienti z osebnostnimi motnjami ter na kakšen način se z njimi soočajo v kliničnem okolju. Ugotovitve raziskave predstavljajo pomemben prispevek k razumevanju kompleksnosti zdravstvene nege na področju osebnostnih motenj ter ponujajo izhodišča za izboljšanje strokovne prakse. Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, ki so bili izvedeni oktobra 2025. Teoretični del je oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature ter virov iz podatkovnih baz PubMed, COBISS, Google Učenjak in knjižnice Univerze v Novem mestu. V intervjuje je bilo vključenih 8 medicinskih sester. Rezultati: Naša raziskava je pokazala, da medicinske sestre osebnost razumejo kot celoto psiholoških in vedenjskih značilnosti posameznika, osebnostne motnje pa kot odstopanja, ki ovirajo čustveno regulacijo pri posamezniku ter njegovo funkcioniranje v interakciji z drugimi. Med najpogostejšimi dejavniki tveganja za nastanek osebnostne motnje navajajo družinsko okolje, zgodnje travme, genetske vplive in socialne razmere. Za učinkovito obravnavo pacienta z osebnostno motnjo so pomembni terapevtski odnos, asertivna komunikacija, postavljanja meja ter kakovostno timsko sodelovanje. Med izzivi pri obravnavi pacienta z osebnostno motnjo medicinske sestre omenjajo manipulativno vedenje, komunikacijske težave, čustveno izčrpanost in težave pri ohranjanju profesionalnih meja. Razprava: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da kakovostna obravnava pacienta z osebnostno motnjo zahteva poglobljeno strokovno znanje, kontinuirano izobraževanje, supervizijo in ustrezno organizacijsko podporo. Eden osrednjih poudarkov raziskave je bila vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z osebnostno motnjo. Medicinske sestre so poudarile, da njihova vloga presega izvajanje osnovnih negovalnih postopkov in vključuje vzpostavljanje terapevtskega odnosa, uporabo asertivne in empatične komunikacije, postavljanje jasnih in doslednih meja ter sodelovanje v interdisciplinarnem timu. Medicinske sestre so terapevtski odnos opredelile kot temelj uspešne obravnave, saj omogoča občutek varnosti, zaupanja in stabilnosti pri pacientu.
Ključne besede: Osebnostna motnja, zdravstvena nega, komunikacija, terapevtski odnos, dejavniki tveganja.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 185; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Izhodišča: Socialna izolacija in osamljenost sta v sodobni družbi vse pogostejši in izrazitejši težavi, ki preraščata v resen javnozdravstveni in družbeni problem. Diplomirani zdravstvenik ima pri obravnavi osamljenosti in socialne izolacije starostnika ključno vlogo na več ravneh. Namen raziskave je proučiti vlogo diplomiranega zdravstvenika pri prepoznavanju ter zmanjševanju posledic osamljenosti in socialne izolacije pri starostnikih. Metoda: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop s tehniko anketiranja. Anketni vprašalnik je bil sestavljen na osnova pregleda literature. Vzorec je bil namenski, in sicer 107 diplomiranih zdravstvenikov na primarni, sekundarni in terciarni ravni, ki nudijo ali so nudili zdravstveno oskrbo starostnikom. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ankete 1KA po metodi snežne kepe. Raziskava je bila izvedena januarja 2026. Rezultati: Rezultati kažejo, da starostniki po oceni anketiranih najizraziteje pogrešajo družbo bližnjih oseb, predvsem svojcev in prijateljev, ki jim zaupajo in se nanje lahko oprejo v obdobjih stiske. Diplomirani zdravstveniki najpogosteje poročajo o ukrepih, usmerjenih v empatično komunikacijo, vzpostavljanje zaupanja ter aktivno spodbujanje vključevanja starostnikov v družabne aktivnosti, tudi kadar so prisotni nezaupljivost, umik ali apatija. Anketirani ocenjujejo, da pri obravnavi delujejo etično in sočutno, zagotavljajo zaupnost, spoštujejo dostojanstvo starostnika ter k temi osamljenosti pristopajo občutljivo. Kljub temu se je pokazalo, da anketirani redkeje uporabljajo standardizirana orodja za merjenje osamljenosti ali socialne izolacije in da se ne ocenjujejo kot zadostno usposobljeni za sistematično ocenjevanje tega področja. Razprava: Ugotovitve nakazujejo potrebo po dodatnem razvoju kompetenc diplomiranih zdravstvenikov, zlasti na področju standardizirane ocene osamljenosti in socialne izolacije ter izbire ciljno usmerjenih intervencij. Za nadaljnje raziskovanje priporočamo študije, ki bi iz perspektive starostnikov opredelile, katere aktivnosti jih najbolj učinkovito spodbujajo k druženju in aktivnemu vključevanju v skupnost. Takšna spoznanja bi omogočila bolj prilagojeno načrtovanje intervencij in okrepila učinkovitost strokovnih ukrepov v praksi.
Ključne besede: prepoznavanje, strokovni ukrepi, usposobljenost, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 198; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,76 MB)

Opis: Glavni razlog za srčna obolenja je v neustreznem življenjskem slogu, ki zajema prehrano, stres, kajenje, alkohol. Današnji prehiter tempo življenja vodi do nastanka številnih kroničnih obolenj, zato je zavedanje o ustreznosti prehranskih priporočil, redne telesne aktivnosti še toliko bolj pomembno. Pri pacientih, diagnosticiranih s hiperholesterolemijo, je ključna sprememba življenjskega sloga v luči izboljšanja LDL vrednosti ter tako uspešnosti premagovanja bolezni. Ustrezno predstavljeni dejavniki tveganja, izobraževanja, svetovanja, vpeljani podporni sistem ter motivacija so ključ do sprememb pri posameznikih. Navsezadnje spremljava učinkovitosti, skozi redne kontrole holesterola v krvi, ter ustrezna motivacija sta izrednega pomena do dolgoročnih sprememb ter vzdrževanja ustreznega stanja.
Ključne besede: holesterol, hiperholesterolemija, funkcionalna živila, medicinska sestra, zdrav življenjski slog.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 199; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,69 MB)