221. |
222. Razvoj namenskega stroja za profiliranje diamantnih ploščKristjan Šmit, 2025, magistrsko delo Opis: V steklarski industriji diamantne plošče predstavljajo orodje za natančno brušenje, vendar se zaradi specifičnih delovnih pogojev neenakomerno obrabljajo. Posledično nastajajo jamice in utori, ki povzročajo zmanjšano kakovost brušenja, povečane vibracije ter prezgodnje zavrženje plošč kljub še uporabnemu diamantnemu nanosu. V magistrskem delu je bil razvit namenski stroj za profiliranje, katerega cilj je obnovitev enakomerne površine plošč in njihova ponovna uporaba. Prototip omogoča natančno odstranjevanje obrabljenega materiala, hkrati pa ohranja preostali nanos in zagotavlja stabilen, ponovljiv proces. Validacija v industrijskih pogojih je potrdila, da profiliranje znatno zmanjša hrapavost površine in vibracije ter poveča učinkovitost brušenja. Rezultati potrjujejo, da razviti sistem
omogoča podaljšanje življenjske dobe diamantnih plošč, zmanjšuje proizvodne stroške in količino odpadkov ter prispeva k trajnostnemu razvoju v steklarski industriji.
Ključne besede: diamantna plošča, profiliranje, obraba, brušenje stekla, trajnostna proizvodnja
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2025; Ogledov: 162; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (4,74 MB) |
223. VLOGA DIGITALNIH MEDIJEV PRI OBLIKOVANJU JAVNEGA MNENJA V KRIZNIH SITUACIJAHDarja Gazvoda, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu preučujemo vlogo digitalnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja v kriznih situacijah. Namen magistrskega dela je analizirati rabo digitalnih medijev pri spremljanju družbeno relevantnih vsebin v Sloveniji, zaupanje vanje ter njihov vpliv na oblikovanje stališč. V prvem delu teoretično opredelimo ključne značilnosti digitalnih medijev, načine širjenja informacij ter vpliv algoritmične personalizacije, kar prispeva k pojavu dezinformacij, senzacionalističnega poročanja in manipulacije javnega mnenja. Ob tem predstavimo tudi pomen medijske pismenosti kot enega izmed ključnih orodij za zmanjševanje negativnih učinkov širjenja napačnih informacij.
Empirični del raziskave temelji na podatkih, zbranih s spletnim anketnim vprašalnikom med slovenskimi uporabniki digitalnih medijev (N = 207), katerih analiza je omogočila preučevanje povezav med demografskimi značilnostmi, uporabo digitalnih medijev ter zaznavanjem kriznih informacij. Analiza je pokazala, da starejši anketiranci pogosteje spremljajo informacije o kriznih dogodkih prek digitalnih medijev kot mlajši, kar pa je verjetno povezano predvsem s specifikami vzorca. Stopnja izobrazbe se ni izkazala kot statistično značilen dejavnik pri preverjanju verodostojnosti informacij ali zaupanju v digitalne medije. Prav tako ni bila potrjena povezava med pogostostjo uporabe digitalnih medijev in zaznavanjem dezinformacij, medtem ko je bila identificirana šibka pozitivna povezava med uporabo digitalnih medijev in zaznavanjem njihovega vpliva na oblikovanje stališč o družbeno pomembnih temah. Analiza razlik med spoloma ni razkrila statistično značilnih razlik v zaznavanju senzacionalizma.
Študija prispeva k razumevanju vloge digitalnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja v kriznih razmerah ter nudi izhodišča za nadaljnje raziskave in razvoj smernic medijske pismenosti.
Ključne besede: digitalni mediji, javno mnenje, krizne situacije, dezinformacije, verodostojnost informacij
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2025; Ogledov: 186; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,21 MB) |
224. |
225. (Ne)srečnost vmesnega : cukrarna medetaža kot razstavni, ustvarjalni, družabni in delovni prostorNeja Vičič, 2025, diplomsko delo Ključne besede: diplomske naloge, medetaža, Galerija cukrarna, obiskovalska izkušnja, prostorske ureditve, predlogi
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2025; Ogledov: 170; Prenosov: 11
Celotno besedilo (5,87 MB) |
226. Digitalizacija in tehnostres v povezavi z izgorelostjo zaposlenih v slovenskem zdravstvuEmina Topalović, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga prikazuje neposreden vpliv digitalizacije na zaposlene v slovenskem zdravstvu, s posebnim poudarkom na doživljanju tehnostresa in njegovi povezavi z zaznanim občutkom izgorelosti na delovnem mestu. Namen raziskave je bil preveriti, kako posamezni elementi digitalne preobremenjenosti, kot so kompleksnost sistemov, pomanjkanje organizacijske podpore in zaznani občutek invazivnosti tehnologije, vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter počutje zaposlenih. Teoretična izhodišča temeljijo na sociološkem konceptu birokratizacije in racionalizacije dela po Maxu Webru, ki ga dopolnjujeta konfliktna ter feministična teorija v povezavi z digitalno neenakostjo.
Uporabljen je bil kombinirani raziskovalni pristop, ki je vključeval kvantitativno spletno anketo (N = 464) in kvalitativne poglobljene intervjuje (N = 10). Rezultati analize so pokazali, da zaznani občutek tehnostresa pomembno in statistično značilno napoveduje višjo stopnjo zaznane izgorelosti. Ugotovljena je bila tudi negativna korelacija med naklonjenostjo do uporabe IKT in doživljanjem tehnostresa; posamezniki z višjo digitalno samozavestjo so redkeje poročali o občutkih obremenjenosti. Stopnja zaznanega tehnostresa statistično značilno vpliva tudi na nižje zadovoljstvo pri delu. Poleg tega se je izkazalo, da so demografski dejavniki, kot sta spol in starost, pomembni pri zaznavanju digitalnih obremenitev. Ženske so v večji meri poročale o frustracijah in negotovosti, mlajši zaposleni o pritiskih zaradi višjih pričakovanj, starejši o občutkih negotovosti zaradi nižjih digitalnih kompetenc. Kvalitativni podatki intervjujev so kvantitativna spoznanja dodatno podkrepili z osebnimi izkušnjami udeležencev.
V nalogi opozarjamo na nujnost celostnega pristopa k digitalizaciji zdravstva, ki mora upoštevati človeški dejavnik, uporabniško izkušnjo in pomen ustrezne organizacijske podpore. Raziskava odpira prostor za nadaljnje študije in oblikovanje konkretnih smernic za bolj trajnostno ter psihološko varno digitalno preobrazbo zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: Digitalizacija zdravstva, tehnostres, izgorelost, zadovoljstvo pri delu, IKT, zdravstveni delavci, digitalne kompetence
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 232; Prenosov: 10
Celotno besedilo (5,57 MB) |
227. Generacije v poslovnem okolju – razvoj in prehod kariereMARINA PAJIĆ IVANOVIĆ, 2025, ni določena Opis: Cilj je ove doktorske disertacije usporedba razvoja i tranzicije karijera pripadnika različitih generacija u Republici Hrvatskoj. Poseban naglasak u okviru karijernoga razvoja stavlja se na ostvarenje uporišta u karijeri, ispunjenje očekivanja u karijeri te zadovoljstvo karijerom, dok su u sklopu tranzicija u karijeri obrađeni generatori tranzicije, odnosno push i pull čimbenici. Istraživanje je provedeno upotrebom kombiniranoga pristupa kvantitativne i kvalitativne metodologije. U okviru karijernoga razvoja kvantitativno istraživanje provedeno je na uzorku zaposlenih u Republici Hrvatskoj (N = 497) te su rezultati pokazali da postoji statistički značajna razlika u karijernim uporištima među pripadnicima različitih generacija, i to u općoj menadžerskoj kompetenciji, autonomiji i neovisnosti, sigurnosti i stabilnosti te poduzetničkoj kreativnosti. Kada je riječ o ispunjavanju očekivanja u karijeri, hipoteza je djelomično potvrđena, i to za tvrdnju vezanu za financijski aspekt, a kada je riječ o zadovoljstvu karijerom, nije pronađena statistički značajna razlika među pripadnicima različitih generacija. Kvalitativni dio istraživanja u okviru ove teme, proveden s pomoću fokusnih grupa, pokazuje da je uloga sustava upravljanja ljudskim resursima u ispitivanim fenomenima karijernoga razvoja pasivna i administrativna. U okviru tranzicija u karijeri provedeno je kvantitativno istraživanje na uzorku (N = 349) ispitanika koji su u radnome odnosu i koji su imali iskustvo tranzicije, a rezultati su pokazali da ne postoji statistički značajna razlika u generatorima tranzicije. Važna praktična implikacija proizlazi iz kvalitativnoga istraživanja u kojemu su definirani push i pull čimbenici s pomoću provedenih intervjua, ali i dodatnoga kvantitativnog istraživanja uporišta i generatora tranzicije na uzorku (N = 101) zaposlenika specifične organizacije. Razlike koje su se pojavile u širemu uzorku, a nisu se replicirale u uzorku iz jedne organizacije, mogu se objasniti utjecajem organizacijskoga konteksta te donose važnu praktičnu implikaciju rada na način da organizacija može djelovati kao stabilizacijski faktor koji ublažava generacijske razlike u doživljaju karijernih vrijednosti.
Ključne besede: generacija, razvoj i tranzicija u karijeri, uporišta u karijeri, ispunjavanje očekivanja u karijeri, zadovoljstvo karijerom i generatori tranzicije (push i pull čimbenici)
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 170; Prenosov: 4
Celotno besedilo (4,50 MB) |
228. Učinkovitost Frontexovih operacij na zunanjih mejah EUUrška Obrstar, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava dinamiko in učinkovitost ukrepov Evropske unije (v nadaljevanju EU) pri obvladovanju nezakonitih migracij na zunanjih mejah v obdobju 2015–2024, s posebnim poudarkom na vlogi Evropske agencije za mejno in obalno stražo (v nadaljevanju Frontex). Teoretični del naloge celovito predstavi razvoj Frontexa in njegovo preobrazbo v operativno močnejšo agencijo, vlogo schengenskega območja, evropski integrirani model upravljanja meja (EIBM) ter ključne tehnološke rešitve, vključno s sistemi EURODAC, ETIAS, EES in EUROSUR. Posebna pozornost je namenjena razumevanju pojavnosti nezakonitih migracij, varnostnim izzivom ter odzivom EU skozi zakonodajne, operativne in mednarodne ukrepe. Empirični del temelji na podrobni kvantitativni analizi podatkov Frontexa za obdobje 2015–2024. Analiza potrjuje, da je v obravnavanem obdobju prišlo do izrazitega zmanjšanja števila nezakonitih prehodov zunanjih meja EU. Največji upad je bil zabeležen prav pri sirskih državljanih, kar kaže na učinkovitost dogovora EU–Turčija, humanitarne podpore državam gostiteljicam ter okrepljenega nadzora na najbolj obremenjenih poteh, kot je vzhodna sredozemska. Poudarek je tudi na pomenu mednarodnega sodelovanja, stabilizaciji regij izvora in razvoju tehnologij, ki so bistveno izboljšale zaznavnost migracijskih dogodkov. Analiza podatkov za leti 2023 in 2024 je posebej osredotočena na ranljive skupine migrantov. Rezultati kažejo, da se kljub splošnemu zmanjšanju števila migrantov povečuje delež žensk in mladoletnikov na vzhodni sredozemski poti, ki ostaja ena najvarnejših možnosti za ranljive skupine zaradi geografskih prednosti, boljše organiziranosti in prisotnosti humanitarnih organizacij. Poleg demografskih sprememb naloga posebno pozornost namenja vlogi sodobnih tehnologij. Ugotovitve potrjujejo, da je povečana uporaba dronov, mobilnih nadzornih sistemov in pametnih kamer pomembno prispevala k večji učinkovitosti nadzora. Namen naloge je celovito osvetliti preplet geopolitičnih dejavnikov, tehnološkega napredka in političnih odločitev, ki so skupaj oblikovali politiko EU na področju nadzora meja in obvladovanja migracij.
Ključne besede: Frontex, nezakonite migracije, zunanje meje EU, mejne tehnologije, demografski trendi, integrirano upravljanje meja
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 163; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,51 MB) |
229. OKUŽBA PACIENTA S CLOSTRIDIUM DIFFICILESaša Brkič, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Okužba s Clostridium difficile (C. difficile) predstavlja eno najpogostejših bolnišničnih okužb prebavil, povezanih z uporabo antibiotikov in dolgotrajnega bivanja v zdravstvenih ustanovah. Bolezen je povezana z visoko obolevnostjo, zato je poznavanje preventivnih ukrepov ter pravočasno ukrepanje ključnega pomena. Medicinske sestre imajo osrednjo vlogo pri preprečevanju in obvladovanju okužbe, saj s svojim znanjem, pravočasnim ukrepanjem ter izobraževanjem pacientov in svojcev pomembno prispevajo k zajezitvi širjenja bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako medicinske sestre prepoznajo simptome okužbe, poznajo poti prenosa ter izvajajo preventivne ukrepe.
Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji pri sedmih medicinskih sestrah, zaposlenih v bolnišnici in domu starejših občanov. Analiza je temeljila na tematskem razvrščanju odgovorov.
Rezultati: Vse intervjuvanke so kot osrednji simptom izpostavile drisko, pogosta odvajanja in značilen vonj blata. Večina je poznala osnove poti prenosa (fekalno-oralna pot) in ukrepe preprečevanja (higiena rok, uporaba osebne varovalne opreme, kontaktna izolacija). Pomembno težavo predstavlja tudi pomanjkanje časa, kadrovske stiske in nezadostna izobraževanja kot glavne ovire pri izvajanju ukrepov.
Razprava: Ugotovili smo, da medicinske sestre dobro poznajo simptome in ukrepe, vendar se pri praktičnem izvajanju pojavljajo omejitve zaradi organizacijskih dejavnikov. Za učinkovitejši nadzor nad okužbo so zato ključna dodatna usposabljanja ter večja podpora vodstva.
Ključne besede: Clostridium difficile, bolnišnične okužbe, preventiva, higiena rok
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 188; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,75 MB) |
230. PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V OFTALMOLOGIJIDragana Livnjak, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe predstavljajo resno grožnjo tako za varnost pacientov kot za
učinkovitost zdravstvenega sistema, saj podaljšujejo hospitalizacijo in povečujejo stroške
zdravljenja. V oftalmologiji, kjer delo pogosto vključuje stik z zelo občutljivim očesnim
tkivom, so tudi vse okoliščine in razmere še posebej občutljive. Namen raziskave je bil
ugotoviti, kako medicinske sestre zaznavajo svojo vlogo pri preprečevanju bolnišničnih okužb,
katere ukrepe izvajajo, s kakšnimi težavami se soočajo in katere izboljšave predlagajo.
Metode: Izvedena je bila kvalitativna raziskava na osnovi polstrukturiranih intervjujev s
šestimi medicinskimi sestrami, zaposlenimi v oftalmologiji. Vzorec je bil namenski. Podatki so
bili analizirani s tematskim kodiranjem, pri čemer so bile oblikovane ključne vsebinske teme:
vrste okužb v oftalmologiji, vloga in odgovornost medicinskih sester, preventivni ukrepi,
najbolj tvegani postopki, pomanjkljivosti pri izvajanju protokolov, izzivi in ovire pri
preprečevanju okužb, predlogi in izboljšave.
Rezultati: Intervjuvanke so kot najpogostejše bolnišnične okužbe izpostavile konjunktivitis,
keratitis, endoftalmitis in blefaritis. Poudarile so pomen higiene rok, razkuževanja pripomočkov
in prostorov, pravilne uporabe zaščitne opreme ter izobraževanje pacientov. Med največje
izzive so uvrstile pomanjkanje kadra, časovno stisko, utrujenost ter slabo opremo. Kljub temu
so bile soglasne, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri preprečevanju bolnišničnih
okužb.
Razprava: Rezultati kažejo, da so medicinske sestre visoko ozaveščene o pomenu preventive,
vendar njihova prizadevanja pogosto omejujejo sistemske težave. Potrebna so vlaganja v
dodatno usposabljanje, v izboljšanje organizacije dela, v nadgradnjo opreme ter v večje
vključevanje pacientov v higienske ukrepe.
Ključne besede: Ključne besede: bolnišnične okužbe, oftalmologija, medicinske sestre, higiena, zaščitni ukrepi, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 186; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,18 MB) |
