241. |
242. Psihosocialni simptomi v paliativni oskrbi starejšega odraslega : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaUrška Cankar Bošnjak, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: V magistrskem delu smo raziskovali, kako se v paliativni oskrbi starejših odraslih prepoznavajo, nadzorujejo in obravnavajo psihosocialni simptomi. Kljub celostni naravnanosti paliativne oskrbe so ti simptomi pogosto prezrti. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v doživljanje strokovnega osebja na tem področju ter ugotoviti, kakšen vpliv imajo psihosocialni simptomi na kakovost življenja bolnikov, osebja in svojcev. Metode: Opravili smo 15 intervjujev s strokovnim osebjem, neposredno vključenih v paliativno oskrbo starejših. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji z analizo vsebine, ki je omogočila strukturirano obdelavo besedilnega gradiva. Analiza je bila izvedena v skladu s štiristopenjskim postopkom. Rezultati: Analiza je potrdila, da so psihosocialni simptomi, kot so osamljenost, žalost in depresija, izjemno pogosti in tesno povezani s fizičnimi simptomi. Ugotovili smo, da psihosocialna bolečina lahko sproži fizično nelagodje. Identificiranih je bilo pet tematskih kategorij: (1) simptomi pri starejših odraslih, (2) prepoznava in vpliv socialne bolečine, (3) vloga socialne opore, (4) psihosocialni vpliv na druge ter (5) koncept celostne paliativne oskrbe. Dosledna uporaba besedišča med intervjuji, vključno z besedami bolečina, depresija, osamljenost, socialna (bolečina in opora) ter tesnoba, kaže na enotno razumevanje ključnih izzivov. Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da da celostna paliativna oskrba zahteva več kot le lajšanje fizičnih simptomov. Ključno je upoštevanje psihosocialnih vidikov, kot sta osamljenost in socialna izključenost, saj bistveno vplivata na kakovost življenja starejših. Ugotovitve so razkrile tudi sistemske pomanjkljivosti in potrebo po boljšem izobraževanju osebja.
Ključne besede: paliativna (celostna) oskrba, starejši odrasli, psihosocialni simptomi, socialna opora, socialna bolečina
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2025; Ogledov: 186; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (2,81 MB) |
243. |
244. |
245. |
246. |
247. |
248. |
249. |
250. Telesna vadba nosečnic: ozaveščenost o ustreznosti in izvajanju vadbe : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaPetra Gabrovec, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V nosečnosti prihaja do številnih sprememb, saj se materino telo prilagaja razvoju ploda. Mnoge ženske se tudi v obdobju nosečnosti ukvarjajo z vadbo, ki jo je potrebno prilagoditi sposobnostim in zdravstvenemu stanju ženske ter jo izvajati v skladu s smernicami. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda zbiranja podatkov in kvantitativna metoda raziskovanja, s spletnim anketnim vprašalnikom, ki je skupno zajemal 20 vprašanj. V raziskavi so sodelovale 104 zdrave nosečnice iz vse Slovenije, ki niso imele rizične nosečnosti in so pričakovale enega otroka, ter mamice prve tri mesece po porodu, ki so odgovarjale na vprašanja o telesni vadbi v času nosečnosti. Rezultati: Rezultati analize anketnega vprašalnika so pokazali, da se večina nosečnic ukvarja s telesno vadbo, vendar jih le slaba polovica pozna absolutne in relativne kontraindikacije vadbe. Ugotovili smo, da mediji in družbena omrežja v določeni meri predstavljajo vir informacij o telesni vadbi, vendar iščejo informacije tudi v drugih virih. Anketiranke ocenjujejo, da je glavni dejavnik za slabo ozaveščenost premajhna pozornost s strani zdravstvenih delavcev, svojo stopnjo ozaveščenosti pa je največ nosečnic ocenilo kot zmerno. Razprava: Zadostna ozaveščenost o ustreznosti in izvajanju telesne vadbe med nosečnostjo je zelo pomembna za ohranjanje zdravja nosečnice in ploda. Ugotavljamo, da so nosečnice v Sloveniji v določeni meri ozaveščene o smernicah in priporočilih telesne vadbe, vendar bi bili v tej smeri potrebni še dodatni ukrepi, s katerimi bi izboljšali znanje in izvajanje vadbe v skladu z njimi.
Ključne besede: nosečnost, telesna vadba, priporočila, ozaveščenost
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2025; Ogledov: 159; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,72 MB) |
