271. |
272. Ozaveščenost srednješolcev o pomenu cepljenja proti okužbi s HPV : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeNataša Žalar, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Okužba s HPV je najpogostejša spolno prenosljiva bolezen. Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužbe in njenih posledic je cepljenje. Potencial cepiva v veliki meri ostaja neizkoriščen, saj je stopnja precepljenosti v Sloveniji prenizka. Višja ozaveščenost ljudi o pomenu cepljenju proti okužbi s HPV pomembno vpliva na višjo precepljenost. Srednješolci si lahko s pravim znanjem povečajo možnost za pravilne odločitve, zato je bil namen magistrskega dela ugotoviti, kakšna je ozaveščenost srednješolcev o pomenu cepljenja proti okužbi s HPV. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je kvantitativna metoda dela. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, ki je oblikovan na podlagi pregleda literature. Raziskovalni vzorec zajema 264 srednješolcev Gimnazije Ormož. Rezultati: V raziskavi 59,8 % srednješolcev navaja, da so cepljeni proti okužbi s HPV, vendar se precepljenost razlikuje glede na spol. Večina srednješolcev se zaveda, da HPV povzročajo okužbe spolovil in rodil, vendar se jih izrazito malo zaveda, da povzročajo tudi okužbe zadnjika in ustnega dela žrela. Srednješolci so premalo seznanjeni s prenosom okužbe in učinkovitimi metodami preprečevanja okužbe ter namenom cepljenja proti okužbi s HPV. Več kot tretjina srednješolcev ne ve, da se proti okužbi s HPV lahko cepijo ženske in moški. Pomembne razlike v ozaveščenosti so med srednješolci moškega in ženskega spola ter cepljenimi in necepljenimi srednješolci. Razprava in zaključek: Ozaveščenost srednješolcev o pomenu cepljenja proti okužbi s HPV ni ustrezno. Več kot polovica srednješolcev nima dovolj informacij o cepljenju in več kot polovica srednješolcev je izrazilo željo po dodatnih informacijah. Ugotovitve raziskave so koristne za nadaljnje načrte promocije cepljenja proti okužbi s HPV.
Ključne besede: ozaveščenost, srednješolci, cepljenje, HPV
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 285; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (2,96 MB) |
273. Implementacija obogatenega okolja za spodbujanje gibalno-kognitivnega razvoja v zgodnjem otroštvu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNaomi Cvetko, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Obogateno okolje pomeni povečanje raznolikosti oziroma količine senzoričnih dražljajev, namenjenih krepitvi kognitivnih funkcij in učenja; je spodbudno okolje, ki ponuja različne priložnosti za učenje, raziskovanje in sodelovanje. Del obogatenega okolja so tudi kognitivne funkcije – v tem diplomskem delu je fokus na izvršilnih (inhibicija, delovni spomin in kognitivna fleksibilnost) funkcijah. Takšno okolje ima pozitivne učinke na plastičnost možganov, živčno povezanost, kognitivne sposobnosti in optimalen razvoj otroka. Metode: Uporabljena je kvalitativna metoda – analiza oziroma sistematičen pregled strokovno-znanstvene literature. V teoretičnem delu je metoda opisovanja uporabljena za navajanje dejstev in podatkov izbrane teme. V empiričnem delu sta uporabljeni metodi opisovanja izbranih podatkov iz nabora strokovno-znanstvene literature in analize preučenih raziskav ter ugotovitev iz vprašalnika, ki je bil del projekta »No Brain No Gain«. Rezultati: Ugotovitve so pokazale, da ima obogatitev otrokovega okolja v zgodnjem otroštvu dolgoročne pozitivne učinke. Vključevanje gibalnih in kognitivnih spretnosti v ta okolja pripomore k optimalnemu razvoju otroka, poveča njegovo telesno pripravljenost in izboljša akademsko oz. učno uspešnost. Usposobljeno osebje, ki obogatena okolja oblikuje in prilagaja, še izboljša učinek. Takšen primer dobre prakse usposabljanja je bil projekt BRAIN. Zaključek: Razvoj zgodnje intervencije izvršilnih funkcij, ki bi jo bilo mogoče enostavno izvajati v vzgojno-izobraževalnih službah, je lahko koristen za izboljšanje pripravljenosti na šolo in zmanjševanje razlik v razvoju izvršilnih funkcij. Nujno je oblikovanje kakovostnih gibalnih aktivnosti, ki vključujejo obogateno okolje, lahko tudi s pomočjo tehnologije. Zato imajo fizioterapevti s poglobljenim znanjem o gibanju in gibalnih aktivnostih ključno vlogo pri spodbujanju teh, izboljšanju motoričnih veščin ter uspešni obravnavi otrok na področju razvoja gibalno-kognitivnih spretnosti v sodelovanju s starši in širšim okoljem.
Ključne besede: obogateno okolje, izvršilne funkcije, inhibicija, delovni spomin, kognitivna prožnost, predšolski otroci
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 291; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,10 MB) |
274. Vpliv ekscentrične vadbe na bolečino pri odraslih s tendinopatijo ahilove tetive : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMatej Palčič, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Ahilova tendinopatija je stanje, za katero so značilni bolečina in otekanje tetive. Zdravljenje le-te velja za zelo počasen, dolgotrajen in velikokrat neuspešen proces. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature analizirati in odgovoriti na raziskovalna vprašanja. Zanimalo nas je, kako ekscentrična vadba vpliva na bolečino in funkcionalnost pri Ahilovi tendinopatiji, kakšen je vpliv ekscentrične vadbe na bolečino skozi čas, kakšna je uspešnost ekscentrične vadbe v primerjavi z drugimi fizioterapevtskimi pristopi na odpravljanje bolečine in katere so pomanjkljivosti Alfredsonovega protokola. Metoda: V diplomskem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo. V teoretičnem delu smo po pregledu znanstvene in strokovne literature povzeli podatke z metodo opisovanja. V empiričnem delu smo po pregledu znanstvene in strokovne literature, ki smo jo izbrali s pomočjo diagrama PRIZMA, analizirali in predstavili 7 izbranih raziskav. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima ekscentrična vadba pozitivne dolgoročne učinke na bolečino in funkcionalnost. Po analizi pregledanih raziskav je znano, da do četrtega tedna ekscentrične vadbe skoraj ne vplivajo na bolečino. Pozitivni rezultati nastajajo po četrtem in se eksponentno izboljšujejo do dvanajstega tedna, kjer se nekoliko umirijo, vendar kljub temu napredujejo skozi čas. Razprava in zaključek: Za zdravljenje Ahilove tendinopatije je smiselno ekscentrično vadbo kombinirati z ostalimi fizioterapevtskimi pristopi, ki, kot je ugotovljeno, prinašajo kratkoročne učinke. Alfredsonov protokol se je izkazal kot uspešen, vendar nekoliko pomanjkljiv protokol, ki mu lahko pripišemo začetno stagnacijo pri zdravljenju Ahilove tendinopatije, zato bi bilo glede na posameznika potrebno prilagoditi število ponovitev, intenzivnost in bolje definirati obremenitev pri vadbi.
Ključne besede: Ahilova tendinopatija, ekscentrična vadba, bolečina, fizioterapija, neinsercijski del
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 317; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,34 MB) |
275. Obravnava nedonošenčkov s strani fizioterapevta v enoti neonatalne intenzivne terapije : pregled literatureAna Moro, 2024, diplomsko delo Opis: Prezgodnji porod lahko pri nedonošenčku privede do različnih zdravstvenih zapletov, ki vplivajo na njegov psihomotorični razvoj. Ker nedonošenček spada v ranljivejšo populacijo, je zanj še toliko bolj pomembna individualna multidisciplinarna ter interdisciplinarna obravnava, ki zajema tudi fizioterapevtske metode in tehnike. Namen diplomskega dela je ugotoviti, katere fizioterapevtske metode in tehnike, uporabljene pri obravnavi nedonošenčka v enoti neonatalne intenzivne terapije, pomembno vplivajo na preprečevanje ali reševanje zdravstvenih zapletov pri nedonošenčku. V diplomskem delu smo v podrobnejši pregled vključili 7 znanstvenih člankov, ki smo jih našli na podlagi zastavljenih vključitvenih ter izključitvenih kriterijev v podatkovnih bazah PEDro, PubMed ter ScienceDirect. Po analizi ter primerjavi izbranih znanstvenih člankov smo ugotovili, da se pri nedonošenčkih pojavljajo motnje respiratornega ter kardiovaskularnega sistema, motoričnega razvoja, mineralizacije kosti, spanja, prisotni sta tudi nizka poporodna telesna teža ter bolečina. Fizioterapevtska obravnava v enoti neonatalne intenzivne terapije zajema respiratorno fizioterapijo, rokovanje ter pozicioniranje, taktilno-kinestetično stimulacijo in poučevanje staršev oziroma skrbnikov ter njihovo vključevanje v obravnavo. Analiza izbranih raziskav je pokazala najbolj signifikantne rezultate v prid reševanja zapletov pri refleksni lokomotorni terapiji ter pozicioniranju v viseči tkanini. Izrazila se je potreba po razvoju in napredku v respiratorni fizioterapiji kot ključni komponenti obravnave nedonošenčkov ter pomembnost vključevanja staršev v fizioterapevtsko obravnavo. Na podlagi rezultatov raziskav zaključujemo, da fizioterapevt pomembno doprinaša k optimalnejšemu razvoju nedonošenčka.
Ključne besede: nedonošenček, fizioterapija, enota neonatalne intenzivne terapije
Objavljeno v ReVIS: 23.04.2025; Ogledov: 255; Prenosov: 8
 Povezava na datoteko |
276. UČINKI FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PRI ZLOMU STEGNENICEŽan Vuk, 2025, diplomsko delo Opis: Zdravljenje poškodbe kosti brez strokovnega vodenja je izjemno težko in lahko povzroči
do zaplete ter nepopolno zdravljanje. Fizioterapija je ključna za optimalno okrevanje, saj
zagotavlja strukturirano rehabilitacijo, ki izboljšuje rezultate in zmanjšuje tveganje za
zaplete. Po operaciji je tkivo pogosto razdraženo, vneto in boleče, zato je fizioterapija
osredotočena na lajšanje bolečin, izboljšanje gibljivosti, krepitev mišic in preprečevanje
zapletov. Rehabilitacijo začnemo že v prvih tednih po operaciji z aktivnimi in pasivnimi
vajami za preprečevanje togosti sklepov in ohranjanje mišične mase. Različni dejavniki,
kot so vrsta zloma, način operacije, slabe razvade in zdravstveno stanje, vplivajo na
program rehabilitacije. Fizioterapija pomaga tudi pri postopnem obremenjevanju
poškodovane noge in učenju hoje z berglami. Vadba z utežmi in vaje za ravnotežje so
pomemben del kasnejših faz rehabilitacije, saj prispevajo k hitrejšemu okrevanju in višji
funkcionalnosti kolka. Raziskave so pokazale, da dodajanje kalcija in vitamina D, ne
vpliva signifikantno na povečanje mineralne gostote kosti, medtem ko vadba z utežmi
lahko zmanjša izgubo kostne gostote pri starejših odraslih in jo poveča pri ženskah po
menopavzi ter otrocih s cerebralno paralizo. Pravilna fizioterapevtska obravnava lahko
omogoči hitrejše in učinkovitejše rezultate, brez nje pa okrevanje traja dlje. Poleg tega
kombinacija delovne in fizioterapije dviga samozavest in samostojnost pacientov.
OTAGO vadbeni program, razvit za preprečevanje padcev pri starejših, vključuje vaje za
moč in ravnotežje, ter dokazano zmanjšuje tveganje zanje padce. Glavni cilji programa
so izboljšanje mišične moči, ravnotežja, gibljivosti, koordinacije in funkcionalne
neodvisnosti.
Ključne besede: Fizioterapija, rehabilitacija, zlom stegnenice, učinkovitost
Objavljeno v ReVIS: 23.04.2025; Ogledov: 318; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,73 MB) |
277. Analiza zgodnje fizioterapevtske obravnave otrok z obporodnimi rizičnimi dejavniki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaKlara Slavec, 2024, diplomsko delo Opis: Zgodnja fizioterapevtska obravnava otrok v Sloveniji poteka pod okriljem razvojnih ambulant. Naš namen je bil raziskati različne rizične dejavnike, njihovo fizioterapevtsko obravnavo ter subjektivno mnenje staršev o obravnavi. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo obdelave podatkov. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo z uporabo anketiranja. Podatke smo zbirali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika EnKlikAnketa (1kA). Za analizo podatkov smo uporabili program IBM SPSS. Rezultati: Ugotovili smo, da je v našem vzorcu najpogostejši rizični dejavnik hipotonost (N = 90, 64,7 %). Otroci so bili najpogosteje napoteni na fizioterapevtsko obravnavo do 3. meseca starosti, kar 76,3 % otrok je bilo napotenih na nevrološko razvojno fizioterapevtsko obravnavo v prvih šestih mesecih starosti (N = 106). Po mnenju anketirank je fizioterapevtska obravnava najpogosteje zajemala učenje staršev, kako se izvajajo vaje za spodbujanje pravilnega razvoja otroka v domačem okolju (N = 115, 82,7 %). Anketiranke so bile v povprečju z razvojno fizioterapevtsko obravnavo zelo zadovoljne (AS = 4,5; SO = 0,82), z informacijami o gibalnem razvoju, ki so jih prejele od fizioterapevta, pa so bile v povprečju zadovoljne (AS = 4,4; SO = 0,87). Wilcoxonova testa sta statistično pomembna (p < 0,05). Razprava: Ugotovitve predstavljajo dobro osnovo za nadaljnjo raziskovanje, v prihodnje bi bilo priporočljivo raziskavo opraviti na večjem vzorcu in razširili kriterij vključitve v raziskavo.
Ključne besede: gibalni razvoj, rizični dejavniki, fizioterapevtska obravnava, razvojna nevrološka obravnava, odkloni od normalnega razvoja
Objavljeno v ReVIS: 22.04.2025; Ogledov: 247; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
278. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO TRANSPLANTACIJI PLJUČMonika Oblak, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: V zadnjih letih je prišlo do velikih sprememb v obravnavi pacientov po transplantaciji pljuč. Namen diplomske naloge je najprej usmerjen v teoretično opredelitev in opis zdravstvene nege pacienta po transplantaciji pljuč, čemur sledi kvalitativni raziskovalni del. Posebno pozornost smo namenili ugotavljanju novosti v smernicah obravnave pacienta po transplantaciji pljuč.
Metoda: Uporabili smo domačo in tujo literaturo, ki jo smo na podlagi izločitvenih kriterijev pridobili v bibliografskih bazah (PbMed, PMC, Google učenjak, BMJ, DIKUL, SpingerLink). Vsi izvlečki izbranih zadetkov so pregledani z namenom izločitve potencialno primernih prispevkov in izborom ustreznih za nadaljnji pregled. Uporabili smo naslednje ključne iskalne besedne zveze: medicinska sestra, transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo ter nurse, lung transplantation, postoperative care, nursing care, patient education v angleškem jeziku. Za namen raziskave smo uporabili literaturo, ki je bila prosto dostopna v celotnem obsegu od leta 2013 do leta 2023. Izbrana literatura je bila omejena na slovenski in angleški jezik. Izključili smo članke, ki so se podvajali in članke, ki niso vključevali določene iskane vsebine. Pri iskanju literature smo ključne besede povezali z Boolovimi operatorji (AND).
Rezultati: V raziskavo in končno analizo smo vključili 2 randomizirani študiji, 1 posamično prospektivno kohortno študijo, 1 posamično presečno študijo, 1 posamično poglobljeno kvalitativno študijo in 5 mnenj strokovnjakov oziroma poročil primerov. Rezultati, pridobljeni z analizo 10 enot literature, kažejo, da je potek zdravstvene nege pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč multidisciplinaren in kompleksen. Postopek zdravstvene nege pacienta vključuje tako neposredno pooperativno oskrbo kot dolgoročno spremljanje pacienta. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri spremljanju fizioloških parametrov pacienta takoj po posegu. To vključuje spremljanje vitalnih funkcij in drugih kazalnikov, ki omogočajo hitro prepoznavanje morebitnih zapletov. Po odpustu iz bolnišnice se zdravstvena nega usmeri v dolgoročno spremljanje pacienta. To vključuje redne kontrole, prilagoditev imunosupresivnih zdravil, preprečevanje okužb in zagotavljanje, da pacient razume in sledi terapevtskemu načrtu.
Razprava: Analiza pregleda literature je poudarila pomembno vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč. Le-ta vključuje tako tehnične naloge, kot tudi podporo pri psihološkem, čustvenem in socialnem zdravljenju pacienta.
Ključne besede: transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstveno vzgojno delo, nove smernice v zdravstveni negi.
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2025; Ogledov: 308; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,64 MB) |
279. ČUSTVENA STISKA PRI BOLNIKU Z RAKOMHelena Puhan, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V sodobnem času je rak bolezen, za katerim zboli mnogo ljudi. Prizadene ljudi vseh starosti in spola ter posledično vpliva na njihove bližnje družinske člane. Ker je telesno zdravje zelo povezano z duševnim, ima psihično stanje bolnika velik vpliv na potek bolezni. Ljudje, ki imajo podporo, vidijo smisel v svojem življenju, se z boleznijo lažje soočijo kot bolniki, ki tega nimajo. Pričakovan odziv na postavljeno diagnozo je lahko stres, ki se lahko razširi v čustveno stisko. Vse več je rakavih bolnikov, ki imajo čustvene stiske. Lahko je to depresija, anksioznost ali katera koli druga čustvena stiska. Veliko vlogo pri tem ima celoten onkološki tim. Z ustrezno komunikacijo in empatijo zdravstvenih delavcev lahko ti ogromno pripomorejo k poteku rehabilitacije bolnika. Bolniki se namreč tedaj počutijo sprejete in slišane. Namen raziskave je proučiti čustveno stisko bolnikov z rakom.
Metoda: V raziskavo smo vključili šest ljudi, ki so zboleli za rakom in so hkrati imeli čustvene stiske. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda znanstvene in strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Učenjak smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev zapisali in uredili v tabele, podatke pa razvrstili po posameznih kodah in jih interpretirali.
Rezultati: Intervjuvani ljudje so bolniki, ki so zboleli za rakom in imajo čustvene stiske. Vsak je imel določeno čustveno stisko, ki pa so jo pravi čas odkrili in si poiskali pomoč. Vedeli so, kje lahko poiščejo pomoč, hkrati pa je bila družina vsem v največjo oporo. Intervjuvani ljudje so bolniki, ki so zboleli za rakom in imajo čustvene stiske. Povprečna starost intervjuvancev je 41,2 leta. V raziskavi smo ugotovili, da so se vsi bolniki s svojimi čustvenimi stiskami soočali na svoj način, kljub vsemu pa nihče od njih ni potreboval psihološke pomoči. Ob postavitvi diagnoze se je vsem intervjuvancem spremenilo življenje, v veliki meri so prioritete intervjuvancev postale družina, prijatelji in njihovo zdravje. Poudarili so pomembnost psihološke podpore ob tako težki bolezni, kot je rak. Ves čas so jim v veliko oporo družina, prijatelji in vsi bližnji. Določeni intervjuvanci imajo sedaj po končanem zdravljenju še kdaj občasne stiske glede ponovitve bolezni.
Razprava: Rezultati raziskave zajemajo paciente, ki so preboleli raka in so imeli čustveno stisko. Čeprav so se soočali s težko boleznijo, intervjuvanci večjih težav s prebolevanjem bolezni in čustvenih stisk niso imeli. Vsak se je soočal s čustvenimi stiskami na svoj način, v življenje so vpeljali stvari, ki so jih pomirjale. Rezultati raziskave potrjujejo, da so bolniki imeli dobro psihološko podporo, hkrati pa so v večini povedali, da so bili zelo zadovoljni s pomočjo zdravstvenega tima. Ta jim je bil zmeraj na razpolago, kadar so karkoli potrebovali. Intervjuvanci poudarjajo pomen podpore bližnjih, ki dobro vpliva na bolnika tako na fizičnem kot na psihičnem področju. Na ta način imajo bolniki kakovostnejše možnosti za ozdravitev.
Ključne besede: rak, čustvene stiske, psihološka pomoč, depresija.
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2025; Ogledov: 274; Prenosov: 28
Celotno besedilo (933,87 KB) |
280. |
