Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Organizacijska klima predstavlja pomemben dejavnik uspešnosti in učinkovitosti organizacije. Pozitivna organizacijska klima je povezana z večjim zadovoljstvom zaposlenih in kakovostjo opravljenega dela, torej kakovostne zdravstvene nege. Študije so pokazale, da ima vrhovno vodstvo pomembno vlogo in vpliv na klimo v organizaciji. Spremljanje organizacijske klime je pomembna praksa podjetij. V prvem delu magistrskega dela je bila uporabljena kvalitativna metoda raziskovanja sistematičnega pregleda literature. V empiričnem delu magistrskega dela je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja, ki temelji na tehniki zbiranja podatkov s pomočjo ankete. Povprečna ocena vseh dimenzij organizacijske klime v proučevanem podjetju znaša 3,59. Rezultati raziskave kažejo, da je najbolje ocenjena dimenzija organizacijske klime v podjetju odnos do kakovosti, najslabše ocenjeni dimenziji pa sta motivacija in zavzetost. Rezultati raziskave kažejo značilne razlike v pozitivnejšem dojemanju diplomiranih medicinskih sester v naslednjih komponentah organizacijske klime, in sicer vodenje, notranja komunikacija, poznavanje poslanstva, pripadnost, razvoj kariere in nagrajevanje. Rezultati raziskave niso pokazali statistično značilnih razlik med spoloma pri zaznavanju organizacijske klime. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da ima vodenje pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju pozitivne organizacijske klime. Organizacijska klima v podjetju je ocenjena kot pozitivna, vendar so rezultati razkrili tudi področja, ki zahtevajo dodatno pozornost vodstva. Razumevanje razlik v zaznavanju posameznih dimenzij organizacijske klime med različnimi poklicnimi skupinami je ključno za ciljno usmerjene izboljšave.
Ključne besede: organizacijska klima, vodenje, dimenzije organizacijske klime, zdravstveno-negovalni tim
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2026; Ogledov: 267; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,78 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava področje potrošniškega kreditiranja s poudarkom na dajalcih gotovinskih potrošniških kreditov, ki ne sodijo v bančni sektor. Namen raziskave je analizirati njihovo ponudbo, vlogo na trgu ter ključne prednosti in tveganja z vidika potrošnika. V teoretičnem delu so predstavljena osnovna izhodišča potrošniškega kreditiranja, značilnosti gotovinskih kreditov, regulativni okvir in pogoji za opravljanje dejavnosti. Posebna pozornost je namenjena tudi primerjavi med bančnimi in nebančnimi dajalci kreditov. Empirični del temelji na analizi desetih izbranih nebančnih dajalcev kreditov v Sloveniji. Analiza je izvedena na podlagi kriterijev, kot so preglednost ponudbe, dostopnost informacij, digitalizacija poslovanja in pogoji kreditiranja. Rezultati kažejo, da nebančni dajalci kreditov omogočajo hitrejši in enostavnejši dostop do finančnih sredstev, vendar so njihovi krediti pogosto povezani z višjimi stroški in večjim tveganjem za potrošnike. Ugotovitve potrjujejo, da nebančni dajalci kreditov pomembno dopolnjujejo bančni sistem, vendar njihovo delovanje zahteva ustrezno regulacijo in nadzor. Ključni izzivi so povezani predvsem s transparentnostjo, digitalizacijo in tveganjem prezadolženosti. Diplomsko delo prispeva k boljšemu razumevanju tega segmenta trga in ponuja izhodišča za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: potrošniško kreditiranje, nebančni kreditodajalci, gotovinski krediti, digitalizacija, kreditno tveganje
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2026; Ogledov: 237; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Diplomsko delo raziskuje življenje vdov, starih 65 let in več, v Sloveniji ter spremembe, ki nastanejo po izgubi življenjskega partnerja. Teoretični del obravnava proces staranja prebivalstva, pojav vdovstva v pozni starosti ter njegove psihosocialne, ekonomske in družbene posledice. Poseben poudarek je namenjen osamljenosti, spremembam socialne mreže, žalovanju in vlogi socialne podpore pri prilagajanju na življenje po smrti partnerja. Izguba partnerja predstavlja pomembno življenjsko prelomnico, ki lahko občutno vpliva na čustveno počutje, socialno vključenost in splošno kakovost življenja starejših žensk. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni z anketnim vprašalnikom med 100 vdovami, od katerih polovica živi doma, polovica pa v domovih starejših občanov. Namen raziskave je bil raziskati vpliv vdovstva na socialne stike, občutke osamljenosti, čustveno počutje ter finančno stanje starejših vdov. Analiza podatkov je omogočila preverjanje raziskovalnih hipotez glede sprememb socialne mreže, čustvene stiske in iskanja strokovne pomoči po izgubi partnerja. Rezultati poudarjajo pomen ohranjanja socialnih stikov, dostopa do socialne podpore in aktivnega vključevanja v družbene dejavnosti za ohranjanje kakovosti življenja in zmanjšanje osamljenosti v pozni starosti.
Ključne besede: vdovstvo, starejše ženske, socialna mreža, osamljenost, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2026; Ogledov: 316; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,35 MB)

Opis: Uvod: S podaljševanjem življenjske dobe in napredkom v športni znanosti se obdobje aktivnega ukvarjanja z vrhunskim športom podaljšuje, kljub temu pa športno okolje pogosto zaznamuje ageizem. Namen diplomskega dela je raziskati, kako znanstvena literatura opredeljuje dolgoživost v vrhunskem športu, kateri dejavniki vplivajo na podaljšanje kariere in kako se ageizem pojavlja v športu. Metode: Diplomsko delo temelji na kvalitativni metodi pregleda literature, izvedeni s pomočjo orodja Atlas.ti, ki je omogočilo sistematično kodiranje in analizo virov. V analizo je bilo vključenih 30 strokovnih člankov, objavljenih v zadnjih desetih letih, s področij športa, sociologije, gerontologije in psihologije športa. Uporabljene so bile metode analize vsebine, komparativne analize in sinteze ugotovitev z namenom prepoznati glavne koncepte, trende in povezave med dolgoživostjo ter ageizmom v športu. Rezultati: Analiza literature je pokazala, da znanstvena skupnost dolgoživost v vrhunskem športu opredeljuje večdimenzionalno, in sicer kot kombinacijo karierne dolgoživosti, performančne dolgoživosti in življenjske dolgoživosti. Ugotovljeno je bilo, da k dolgoročni uspešnosti športnikov prispevajo uravnotežen program treninga, psihološka odpornost, ustrezna regeneracija in socialna podpora. Kljub tem dejavnikom pa številni športniki poročajo o prisotnosti ageističnih predsodkov. Razprava: Rezultati kažejo, da ageizem v vrhunskem športu ostaja prisoten na institucionalni, medijski in individualni ravni. Poudarjena je potreba po spremembi športne kulture, ki bi prepoznala vrednost izkušenih športnikov in podpirala vključujoče okolje. Uporaba orodja Atlas.ti je omogočila celovit vpogled v tematske vzorce in poglobljeno razumevanje povezave med dolgoživostjo in starostno diskriminacijo. Naše ugotovitve prispevajo k razumevanju, kako lahko športne organizacije, trenerji in drugi spodbujajo dolgoživost v karieri ter zmanjšujejo učinke ageizma v športu.
Ključne besede: dolgoživost, vrhunski šport, ageizem, športna kariera, staranje športnikov
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2026; Ogledov: 248; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Diese Bachelorarbeit beschäftigt sich mit dem Einsatz von Virtual Reality (VR) in der physiotherapeutischen Rehabilitation von Patienten mit neurologischen Erkrankungen wie Schlaganfall, Morbus Parkinson und Multiple Sklerose. Ziel der Arbeit ist es, zu untersuchen, wie VR-basierte Interventionen zur Verbesserung der Aktivitäten des täglichen Lebens (ADL) beitragen können und welche Vorteile sie gegenüber traditionellen physiotherapeutischen Maßnahmen aufweisen. Im Rahmen einer systematischen Literaturrecherche nach PRISMA-Richtlinien werden relevante Studien in wissenschaftlichen Datenbanken wie PubMed und PEDro recherchiert und überprüft. Die Auswahlkriterien umfassen unter anderem die Nutzung immersiver VR-Systeme, die Fokusierung auf neurologische Diagnosen sowie die Erfassung von ADL-bezogenen Outcomes im Vergleich zur konventionellen Therapie. Darüber hinaus werden technische und methodische Herausforderungen bei der Verwendung von VR in der klinischen Praxis berücksichtigt, beispielsweise in Bezug auf Nutzerfreundlichkeit, den Schulungsaufwand für Therapeuten und mögliche Nebenwirkungen. Die Ergebnisse dieser Arbeit sollen einen Überblick über die Wirksamkeit, Grenzen und das Potenzial von VR-gestützter Neurorehabilitation geben und damit einen Beitrag zur Weiterentwicklung und Optimierung moderner Rehabilitationsstrategien leisten.
Ključne besede: Virtual Reality, neurologische Rehabilitation, Aktivitäten des täglichen Lebens, Physiotherapie, systematische Literaturrecherche
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2026; Ogledov: 229; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,81 MB)