311. |
312. |
313. Osveščenost potrošnikov v Sloveniji glede problematike tekstilnih odpadkov in možnosti njihove ponovne uporabe ter recikliranjaKlementina Radež, 2026, magistrsko delo Opis: Potrošništvo skozi čas narašča, kar je odraz vse večjega števila prebivalcev na planetu in vpliva hitre mode. Tekstilni izdelki, kot so oblačila in tehnični tekstil, so nujni del našega vsakdanjega življenja, saj oblačila potrebujemo vsak dan. Hitra moda je oblačilom dodala modni pridih, potrošniki pa v želji, da sledijo zadnjim modnih trendom, zapravljajo za oblačila več kot bi bilo potrebno za vsakdanje življenje. Prekomerno potrošništvo vodi do nastajanja prevelikih količin tekstilnih odpadkov. Tekstilna industrija pri proizvodnji močno onesnažuje okolje in izkorišča naravne vire. Za zmanjšanje vpliva na okolje je zato primorana poiskati trajnostne rešitve, kot so recikliranje in ponovna uporaba. Trajnostno naravnani pa morajo postati tudi potrošniki. Glavni cilj magistrskega dela je raziskati osveščenost potrošnikov v Sloveniji glede problematike tekstilnih odpadkov ter možnosti njihove ponovne uporabe in recikliranja. Ugotovili smo, da so anketirani potrošniki v Sloveniji slabo seznanjeni s problematiko tekstilnih odpadkov, vendar so naklonjeni trajnostnemu ravnanju s tekstilnimi izdelki, ko ti niso več uporabni. Ključno vlogo pri zmanjševanju tekstilnih odpadkov in pri večji osveščenosti potrošnikov ima sprejeta Strategija Evropske unije, ki jo je sprejel Evropski parlament, saj v njej določa cilje za zmanjševanje tekstilnih odpadkov. Trajnostna naravnanost potrošnikov in okoljska zakonodaja bosta imeli največji vpliv na zeleni prehod. Ohranjanje našega planeta je ključno za blaženje podnebnih sprememb, ki že zdaj močno vplivajo na življenja ljudi in drugih živih bitij.
Ključne besede: potrošništvo, hitra moda, tekstilni odpad, osveščenost, recikliranje in ponovna uporaba.
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2026; Ogledov: 209; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (1,86 MB) |
314. |
315. |
316. |
317. Krizno komuniciranje v domovih starejših občanov med pandemijo COVID-19: izzivi, prakse in sistemski odziviAna Štefančič, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava krizno komuniciranje v domovih starejših občanov (DSO) med pandemijo COVID-19, pri čemer se osredotoča na izzive, prakse in sistemske odzive, ki so vplivali na učinkovitost obveščanja in upravljanje odnosov z deležniki. V času zdravstvene krize so DSO predstavljali posebej ranljivo okolje, kjer je bila jasna, pravočasna in empatična komunikacija ključna za ohranjanje zaupanja med stanovalci, zaposlenimi, svojci in širšo javnostjo. Teoretični okvir temelji na sodobnih pristopih kriznega komuniciranja, vključno z modeli Coombsa, Benoita, Ulmerja in drugih, ki poudarjajo pomen pripravljenosti, transparentnosti, strateškega odzivanja ter upravljanja percepcij in čustev. Empirični del naloge analizira izkušnje slovenskih DSO na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih podatkov, zbranih v okviru raziskave, ter preučuje vpliv zakonodajnih ukrepov, smernic in institucionalne podpore države na oblikovanje komunikacijskih praks. Raziskava identificira ključne izzive, kot so pomanjkanje usposobljenega kadra, neenotna strategija in omejen dostop do digitalnih kanalov, ter analizira, katere strategije so se izkazale kot učinkovite pri obvladovanju kriznih razmer. Na podlagi ugotovitev naloga predlaga izboljšave kriznega komuniciranja v DSO, ki lahko prispevajo k večji organizacijski odpornosti in pripravljenosti na prihodnje krizne situacije, hkrati pa pri-speva k boljšemu razumevanju pomena komunikacije kot ključnega orodja pri obvladovanju kriz v socialnovarstvenih ustanovah.
Ključne besede: krizno komuniciranje, domovi starejših občanov, zaupanje, negotovost, sistemski odzivi, komunikacijske strategije, organizacijska odpornost
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2026; Ogledov: 249; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,95 MB) |
318. |
319. |
320. |
