311. |
312. |
313. |
314. |
315. Exploring the potential of BCI in education : an experiment in musical trainingRaffaella Folgieri, Claudio Lucchiari, Sergej Gričar, Tea Baldigara, Marisa Gil, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: education, BCI, feedback, music
Objavljeno v ReVIS: 10.04.2025; Ogledov: 289; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
316. |
317. |
318. Učinkovitost hipnoze v zdravljenju depresije: pregled raziskavKlara Tomažič, 2025, ni določena Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na proučevanje učinkovitosti zdravljenja depresije s
hipnozo v primerjavi s tradicionalno metodo, kot je Beckova kognitivno-vedenjska terapija. V
sodobnem času je opaziti porast depresije, saj število ljudi, ki poročajo o simptomih depresije,
nenehno narašča. To ne vpliva samo na posameznike, temveč tudi na njihove bližnje in
prinaša pomembne stroške tako za posameznika kot tudi za državo.
Raziskovali smo različne možnosti alternativnih pristopov k zdravljenju depresije. Med že
znanimi pristopi je Beckova kognitivno-vedenjska terapija, ki se osredotoča na spremembo
kognitivnih okvirov. Ta metoda pa je po mnenju Gippsa (2017) povezana s pomanjkljivostmi,
kot so visoka stopnja opustitve terapije pred koncem in pomanjkanje poudarka na
terapevtskem odnosu.
Hipnoza je po drugi strani koncept, ki se je v preteklosti pogosto pojavljal v medijih, vendar
je bil večinoma predstavljen kot sredstvo za manipulacijo ali zabavo. Kljub temu obstajajo
argumenti za uporabo hipnoze pri zdravljenju depresije, saj lahko s to metodo dosežemo
pozitivna pričakovanja glede zdravljenja, zmanjšamo simptome depresije ter spremenimo
vzorce mišljenja, odzivanja na dogodke in zaznavnega sloga.
Prvi del naloge se osredotoča na temeljito razumevanje depresije, hipnoze in Beckove metode
kognitivno-vedenjske terapije. Pri tem smo natančno opisali naravo depresije, vključno z
njenimi simptomi, vzroki in potekom bolezni. V nadaljevanju smo se posvetili hipnozi kot
alternativni metodi zdravljenja, ki se pogosto uporablja v kliničnem okolju. Raziskali smo
njene mehanizme delovanja, varnostne vidike in dosedanje ugotovitve o njeni učinkovitosti
pri zdravljenju depresije. Poleg tega smo predstavili tudi Beckovo kognitivno-vedenjsko
terapijo, ki je ena od najbolj priznanih in raziskanih metod za obravnavo depresije. V tem delu
smo podrobno razložili njene temeljne principe in strategije ter obravnavali njen dosedanji
uspeh pri zdravljenju depresije.
Drugi del naloge se osredotoča na analizo in primerjavo raziskav, ki so bile izvedene na
področju zdravljenja depresije s hipnozo in Beckovo metodo. Skozi sistematičen pregled
literature smo identificirali in ocenili obstoječe raziskave ter analizirali njihove rezultate. Pri tem smo posebno pozornost namenili učinkovitosti obeh metod pri zmanjševanju simptomov
depresije, dolgoročnim rezultatom ter morebitnim pomanjkljivostim. Naš glavni namen je bil
analizirati, kako se hipnoza kot terapevtski pristop primerja z Beckovo metodo kognitivnovedenjske
terapije glede na zmanjševanje simptomov depresije.
S tem smo si prizadevali prispevati k boljšemu razumevanju različnih pristopov k zdravljenju
depresije ter podati smernice za nadaljnje raziskave in klinično prakso na tem področju.
Ključne besede: zdravljenje depresije, hipnoza, Beckova metoda, učinkovitost, kognitivnovedenjska
terapija
Objavljeno v ReVIS: 08.04.2025; Ogledov: 336; Prenosov: 13
Celotno besedilo (707,58 KB) |
319. Altruizem pri zaposlenih v domu za starejše pri nudenju pomoči na domuAnita Vidmar, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga zajema altruizem ter zaposlene v domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. V diplomski nalogi preverjamo v kolikšni meri je prisotnost altruizma pomembna za opravljanje poklica nudenja pomoči na domu. V njej raziskujemo tudi izkušnje in doživljanja zaposlenih v pomoči na domu. Prav tako spoznamo izzive, s katerimi se zaposleni vsakodnevno soočajo pri svojem delu, ter kakšne so morebitne posledice altruizma zaposlenih v domu za starejše pri nudenju pomoči na domu.
V prvem delu diplomske naloge smo v teoretičnem delu predstavili sam pojem altruizem. Altruizem je zelo širok pojem, ki ga celo strokovnjaki istega področja različno uporabljajo. Mnogi ga celo enotijo s prosocialnim vedenjem, zato so v nadaljevanju predstavljene različne definicije in opisane posamezne vrste altruizma. V tem delu smo se spraševali tudi o posledicah altruizma na tiste, ki nudijo pomoč, kot tudi na tiste, ki pomoč prejemajo. V nadaljevanju se dotaknemo domov za starejše, samih storitev institucionalnega varstva in skozi zgodovino domskega varstva predstavimo storitev institucionalnega varstva. Ena izmed storitev, ki jo domovi za starejše nudijo, je pomoč na domu. V vsej tej verigi organizacije pomoči na domu, delitve in modelov med formalnimi in neformalnimi izvajalci pomoči na domu na koncu predstavimo socialne oskrbovalke, ki so zaposlene v domovih za starejše pri nudenju pomoči na domu. V zaključku teoretičnega dela diplomske naloge spoznamo še povezavo med zaposlenimi v poklicih nudenja pomoči in altruizmom.
Drugi del diplomske naloge sestavlja empirični del, v katerem smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja zbrali podatke ter jih analizirali. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo sedem intervjuvank zaposlenih v izbranem domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. Z izpovedjo izkušenj in izzivov, s katerimi se soočajo, ter njihovim doživljanjem ugotavljamo, da je altruizem še kako pomemben pri opravljanju njihovega poklica in ima za intervjuvanke tako številne pozitivne kot tudi negativne posledice.
Ključne besede: Altruizem, nesebičnost, sočutje, empatija, domovi za starejše, pomoč na domu.
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2025; Ogledov: 325; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,80 MB) |
320. |
