351.
Slovenski gospodarski in kulturni prostor pred prvo svetovno vojno : izobraževanje za gostinstvo in turizem na KranjskemAlenka Divjak,
Lea-Marija Colarič-Jakše, 2025, druge monografije in druga zaključena dela
Opis: Monografija obravnava tri besedila: Pospešujmo tujski promet v Berilu za ponavljalne, oziroma nadaljevalne šole Ljudevita Stiasnyja, Nauk o serviranju Alfonza Mencingerja in povest Tujski promet Frana Detele, ki so vsa tri izšla l. 1912 in se osredotočajo na tri dejavnosti, ki so pomembno zaznamovale slovenski gospodarski in kulturni prostor v obdobju pred prvo svetovno vojno: osnovnošolsko izobraževanje, gostinstvo in turizem ter leposlovje. Monografija se osredotoča pretežno na Kranjsko kot tisto slovensko deželo, kjer se je slovenstvo najbolj uveljavilo, kar je opazno tudi na vseh treh omenjenih področjih, namreč v leposlovju, gostinstvu in turizmu ter osnovnem šolstvu (v smislu slovenizacije). Monografija opozarja na socialno diferenciacijo na področju osnovnega šolstva od 1774 do 1918, zaradi katere je bilo podeželsko šolstvo neprestano zapostavljeno v primerjavi z osnovnimi šolami v razvitejšem mestnem okolju. Prelomni zakon o osnovni šoli iz l. 1869 je ukinil najbolj kričeče razlike med učitelji glede izobrazbe in načina plačila, ki so bile posledica delitve osnovnih šol na trivialke, glavne šole in normalke, vendar je z ustanovitvijo splošnih ljudskih šol na eni strani in meščanskih šol na drugi še vedno ohranjal diferenciacijo na področju osnovnega šolstva. Zlasti na kranjskem podeželju je bilo stanje slabo, ker sta bili zadnji dve leti obveznega osemletnega šolanja skrčeni na pouk v zimskih mesecih po nekaj ur tedensko, to so bile tako imenovane ponavljalne šole. Na podeželju naj bi nastajale tudi kmetijsko-nadaljevalne šole, ki naj bi se v sedmem in osmem letu osnovnošolskega izobraževanja osredotočale zlasti na kmetijstvo za dečke in gospodinjstvo za deklice, vendar v praksi niso resnično zaživele. Berilo Ljudevita Stiasnyja je pisano za ponavljalne in (kmetijsko) nadaljevalne šole in v njem prevladujejo gospodarske teme, med njimi se pojavi tudi tako imenovani tujski promet, s čimer turizem prvič v zgodovini slovenskega šolstva dobi mesto v osnovni šoli. Stiasny se naslanja na članke v Gorenjcu, ki je zlasti v letih 1905 in 1906 objavljal tehtne zapise o pomenu tujskega prometa, ki se mu je obetala lepa prihodnost zlasti po odprtju bohinjske železnice l. 1906, ki je bila del širše železniške povezave med Prago in Trstom. Toda v nasprotju z Gorenjcem, ki je gledal tujski promet na Kranjskem celostno, kot na splet najširših družbenih in političnih dejavnikov na ravni dežele, občin, posameznih krajev in turističnih društev, katerih delovanje je koordinirala Deželna zveza za tujski promet za Kranjsko, je Stiasny upošteval realne možnosti posameznih kmečkih gospodarstev, ki jim je bil kmečki turizem dopolnilna dejavnost in jim finančne možnosti niso omogočale turističnega delovanja v velikem obsegu, vendar so lahko izvajala tujski promet kot donosno dopolnilno dejavnost.
Nauk o serviranju Alfonza Mencingerja si upravičeno zasluži naziv prvi slovenski učbenik za gostinstvo, ki je bil toliko bolj pomemben, ker na Slovenskem ni bilo v obdobju Avstro-Ogrske niti ene gostilničarsko-nadaljevalne šole, zato je usposabljanje gostilničarskih delavcev na Slovenske potekalo v obliki vajeništva, na Kranjskem pa so v letih 1908-1911 organizirali še vrsto izobraževalnih dejavnosti, pri katerih je bila dejavna gostilničarsko-turistična elita tistega časa, npr. odvetnik Valentin Krisper, Ubald pl. Trnkozcy, Fran Gärtner, Alfonz Mencinger, Jakob Peternel, Ivan Kenda, Fran Krapeš … Organizirali so tudi znamenito strokovno ekskurzijo na Dunaj l. 1908, na kateri so stopili v stik z dunajsko hotelirsko elito in z ministrstvom za delo, ki je bilo zadolženo za nadzor nad gostinstvom in turizmom, v letih 1909-1911 pa so organizirali 5 dobro obiskanih in zelo kvalitetnih kuharsko-gostilničarskih tečajev, ki so jih vodili ugledni hotelirji in usposobljeni učitelji kuhanja. Mencingerjev učbenik je prevod in priredba znanega nemškega učbenika iz l. 1905 Servierkunde Adolfa Hessa, ravnatelja znamenite šole za gostinstvo na Dunaju, ki jo je pomagal ustanoviti, in pomembnega uslužbenca na ministrstvu za delo, in njegovih dveh sodelavcev. Adolf Hess in njegova soproga Olga sta l. 1913 skupaj izdala znamenito knjigo Wienerküche, ki izhaja še danes in utrjuje in razširja ugled sloveče dunajske kuhinje.
Povest Tujski promet temelji na Detelovem pogostem pisateljskem prijemu: tujec ali domačin, ki se je dolgo mudil v širnem svetu, vpelje v preprosto vaško okolje novo neagrarno gospodarsko dejavnost, ki pomembno vpliva na okolico. V povesti Ivan Korbin, lastnik največjega posestva, ki je študiral na visoki tehniški šoli v Gradcu, vendar študija ni dokončal, sklene, da bo vpeljal v svoj kraj tujski promet, pri čemer pa zagreši vrsto napak: se zainvestira, napačno oceni potrebe bodoče turistične klientele, posla se loti popolnoma neusposobljen, gospodarske napake pa okrona še s skrajno neprimerno poroko in to ga pogubi. Toda če je njega turistična dejavnost v spregi z nespametnim značajem pogubila, je kmečkim gospodarjem, ki so uspešno oddajali sobe in prodajali sadje in živila, prinesla velike koristi. Sklep. Detela ni bil a priori proti tujskemu prometu, je pa razumel, da so za uspeh potrebne usposobljenost, premišljenost in izkušnje, kot krona vsega pa kvalitetna zakonska zveza. Zlasti sta zanimivi družinska dinamika pri Petanovih in diskretna tekma med Korbini in Gričarji, dvema najuglednejšima družinama v vasi, v kateri zmagajo urejeni in stabilni Gričarji, ki se premišljeno lotijo žagarstva, bistveno manj kompleksne in družbeno bistveno manj občutljive dejavnosti, in uspejo. Tujski promet ne velja za Detelovo najboljše delo, vendar ponuja veliko snovi za razmišljanje, zlasti ker opozarja na pomen človeškega dejavnika pri vzponu in padcu podjetja, zato je vredno nadaljnje obravnave.
Glavna vrednost monografije je v njenem interdisciplinarnem pristopu in zlasti v njeni osredotočenosti na manj znana in danes skoraj pozabljena besedila, ki pa si zaslužijo raziskovalno pozornost zaradi svoje tematike, vpetosti v takratno izobraževalno, gospodarsko in kulturno okolje ter sporočilne vrednosti. V njih se namreč prepletajo šolstvo, gostinsko-turistična stroka in leposlovje, in sicer njihovi manj pogosto raziskovani vidiki. Pri osnovnem šolstvu se namreč monografija osredotoča na redko obravnavane ponavljalne šole, medtem ko v poglavju o usposabljanju gostilničarjev in restavraterjev odpira zlasti vprašanje o obrtno-nadaljevalnih šolah, ki so sodile v nižje poklicno izobraževanje in so bile zlasti na Kranjskem prevladujoč način strokovnega usposabljanja. Tudi Detelova povest, ki je na prvi pogled preprosto besedilo, v resnici odpira kompleksno temo družinske dinamike ter prepletanja gospodarskih, družbenih in človeških dejavnikov pri vzponu ali padcu gostinsko-turističnega podjetja. Razen tega je Detela pisatelj, čigar pisateljska, družbena in politična vizija še vedno čaka na ustrezne raziskave.
Objavljeno v ReVIS: 10.04.2026; Ogledov: 219; Prenosov: 6
Datoteka (5,07 MB)
