Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Fantomska bolečina je najpogostejši bolečinski pojav po amputaciji uda. Gre za bolečino, ki se pojavlja v manjkajočem delu uda in omejuje posameznikov vsakdan. Ker vključuje mehanizme na različnih ravneh, natančen izvor pa še ni povsem pojasnjen, je njeno učinkovito zdravljenje omejeno. Fizioterapija predstavlja ključen del rehabilitacije, saj omogoča zmanjšanje fantomske bolečine, izboljšanje funkcionalnosti in ponovno vključevanje v vsakdanje aktivnosti. Namen: Raziskati najpogosteje uporabljene in najučinkovitejše fizioterapevtske pristope pri zmanjšanju fantomske bolečine po amputaciji spodnjega uda ter posebej ugotoviti učinek terapije z ogledalom. Metode dela: Metodologija diplomskega dela je kvalitativna. Uporabili smo deskriptivno raziskovalno metodo in metodo kompilacije ter komparacije podatkov. V empirični del diplomskega dela smo vključili devet raziskav, ki so bile izvedene med letoma 2014 in 2024. Raziskave so bile izbrane na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Za prikaz izbire pregledane literature smo uporabili diagram PRISMA. Rezultati: Ugotovili smo, da se uporabljajo različni fizioterapevtski pristopi pri zdravljenju fantomske bolečine po amputaciji spodnjega uda. Najpogosteje se uporablja terapija z ogledalom, ki je tudi najučinkovitejši pristop, prav tako je učinkovito kombiniranje različnih metod med seboj v primerjavi z zgolj izvajanjem klasične fizioterapije. Ne obstaja točno določen protokol, ki bi pri vsakemu posamezniku enako vplival na zmanjšanje fantomske bolečine. Terapija z ogledalom vpliva na zmanjšanje intenzivnosti fantomske bolečine, njena učinkovitost je dolgoročna z rednim izvajanjem. Razprava: Multimodalen pristop je v primerjavi s samostojnim izvajanjem bolj smiseln in učinkovit pri zdravljenju fantomske bolečine po amputaciji spodnjega uda. Raznolikost parametrov fantomske bolečine pri posameznikih opozarja na individualno prilagoditev protokola zdravljenja in neuspešnost univerzalnega pristopa.
Ključne besede: fantomska bolečina, fizioterapevtski pristopi, terapija z ogledalom, amputacija, spodnji ud
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2025; Ogledov: 350; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Slovenska policija je leta 2021 na podlagi večletnih priprav in proučevanj delovanja tujih policij po vzoru tujih policij ustanovila avtocestno policijo, da bi se zagotovil višji standard prometne varnosti na omrežju slovenskih avtocest in hitrih cest, ki je postajalo vse kompleksnejše, prometno vse bolj obremenjeno, zato se je povečalo tudi število posledic. Z metodo kompilacije so bile v uvodu predstavljene posledice prometnih nesreč na evropskem avtocestnem omrežju, prav tako so bile predstavljene smernice Evropske komisije za izboljšanje prometne varnosti. Razlogi za ustanovitev in proces ustanavljanja slovenske avtocestne policije so bili opisani z metode deskripcije. Vrednotenje dela avtocestne policije in posledice nastanka prometnih nesreč so bile na podlagi komparativne metode med sabo primerjane skozi tri časovna obdobja, začenši z obdobjem pred ustanovitvijo avtocestne policije, čas njenega delovanja in obdobje po njeni ukinitvi. Na podlagi omenjene primerjave je bilo ugotovljeno, v katerem obdobju je bila prometna varnost na omrežju avtocest in hitrih cest najboljša, in kak je bil prispevek policije k varnosti prometa. Omenjena primerjava odgovarja na drugo raziskovalno vprašanje, ki se nanaša na prometno varnost po ukinitvi avtocestne policije, in sicer, da se zaradi ukinitve avtocestne policije ni poslabšala prometna varnost na omrežju avtocest in hitrih cest. Leta 2022 se je vodstvo Policije odločilo ukiniti avtocestno policijo, razloge za ukinitev smo na podlagi metode analize in empirične metode podrobno proučili in interpretirali. Z obema metodama je bilo odgovorjeno na raziskovalno vprašanje, vezano na razloge ukinitve omenjene organizacije, in sicer je bila kot poglavitni razlog ukinitve ugotovljena neustrezna kadrovska politika policije, ki ni uspela zagotoviti zadostnega števila novih policistov in hkrati preprečiti aktivnim policistom, da bi zapuščali policijo. Opisano je onemogočilo nadaljnje kadrovsko popolnjevanje enot avtocestne policije in vseh preostalih enot policije. Ugotovitve, zajete v magistrskem delu, bodo prispevale k razumevanju odločitev vodstva Policije pri ustanovitvi in ukinitvi avtocestne policije, izpostavljene dobre prakse med njenim delovanjem pa naj bodo vodilo za nadaljnji razvoj, ki naj bo usmerjen k zagotavljanju večje prometne varnosti omrežja avtocest in hitrih cest.
Ključne besede: policija, avtocestna policija, specializirana enota avtocestne policije, postaja prometne policije, prometna varnost, omrežje avtocest in hitrih cest
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 345; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,16 MB)

Opis: EU je bila v obdobju 2003–2022 zaradi evolucije novodobnih varnostnih groženj in tveganj primorana v neprestane prilagoditve varnostnega sistema, ki so se izražale v obliki sprejetih nadnacionalnih strateških varnostno-obrambnih dokumentov. Zadnji v nizu tovrstnih dokumentov je Strateški kompas za varnost in obrambo Evropske unije, ki po strukturi opredeljuje ukrepe za oblikovanje robustnega, odpornega in predvsem varnega okolja za njene državljanke in državljane. Prav tako omogoča, da Evropska unija do leta 2030 postane globalni akter na področju varnosti in okrepi svojo strateško suverenost, kar posledično vpliva tudi na krepitev skupne evropske varnostne in obrambno politike. V magistrskem delu smo skozi sprejete ukrepe ugotavljali, kako uspešne so bile primerjane države članice pri doseganju ciljev dogovorjenih ukrepov, s poudarkom na področju razvoja skupnih strateških varnostno-obrambnih zmogljivosti. Raziskovali smo, katere varnostne grožnje in tveganja so zaznamovali varnostno okolje EU v obdobju 2003–2022 in skozi analizo strateških varnostno obrambnih dokumentov opredelili, kakšen je bil nadnacionalni odziv na njihov pojav. Predstavljena prednostna področja z analiziranimi ukrepi podajajo vpogled v načrt držav članic ter osnovo za nadaljnje raziskovalno delo. S preučevanjem gospodarstev primerjanih držav članic smo ugotavljali višino bruto domačih produktov, ki predstavljajo celoto za opredelitev finančnih sredstev za obrambne namene. Preučevali smo razvoj in pomen Evropskega obrambnega sklada, kar je omogočilo vpogled v udeležbo nadnacionalnega nivoja, gledano v kontekstu raziskav in razvoja novih naprednih, obrambnih tehnologij Unije. Z namenom ugotavljanja implementacije dogovorjenih ukrepov smo analizirali strateške varnostno obrambne dokumente držav članic ter s pomočjo izvedene raziskave obrambnih izdatkov držav članic in pregledom letnih delovnih programov Evropskega obrambnega sklada ugotavljali, v kolikšni meri so bile države članice ter Evropska komisija uspešne pri povečevanju naložb v obrambne namene. Raziskovalno delo področja razvojnih projektov držav članic v sklopu stalnega strukturnega sodelovanja ter razvojnih projektov manjših do srednje velikih podjetij s sofinanciranjem Evropskega obrambnega sklada opredeljuje načrt razvoja strateških obrambnih zmogljivosti v primeru manjših držav članic Unije in Evropske komisije. Magistrsko delo podaja izhodišča za nadaljnje raziskave na področju razvoja skupnih, naprednih in interoperabilnih strateških varnostno-obrambnih zmogljivosti ter poudarja njihovo pomembnost za uresničevanje ciljev Strateškega kompasa.
Ključne besede: varnostne grožnje in tveganja, varnostno okolje, Strateški kompas, obrambni izdatki, raziskave in razvoj, Evropske obrambne zmogljivosti
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 306; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,76 MB)

Opis: Vse več držav dovoljuje evtanazijo in/ali pomoč pri samomoru s pomočjo zdravnika. Vrednote družb, ki oboje prepovedujejo, temeljijo na spoštovanju človeškega življenja in si prizadevajo za ohranjanje teh vrednot. Tako potekajo številne razprave v krogih stroke, znanstvenikov, pravnikov, verskih skupnosti. Vprašanje evtanazije ni več omejeno le na odnos pacient–zdravnik, ampak se seli na druga področja, kot so bioetika, etika, pravo, teologija, javna morala. Oblikovala so se različna stališča do evtanazije. Absolutno jo zavračajo tisti, ki zagovarjajo svetost življenja, zagovarjajo jo tisti, ki se sklicujejo na pravico do avtonomije, pravico do dostojnega življenja in umiranja na dostojanstven način. Ter tisti, ki evtanaziji ne oporekajo, nasprotujejo pa njeni legalizaciji. Zaslediti je celo protislovja v opredelitvi pojmov. Na njeno uzakonitev ne vplivajo zgolj trenutne razmere, ki opredeljujejo družbo, temveč so zajeti vsi dejavniki, ki so jo skozi razvoj zaznamovali: zgodovina, družba, pravo, razvoj medicine in medicinskih postopkov. Delo zajema različne metode raziskovanja. Z zgodovinsko išče izvor evtanazije. Z metodo deskripcije njen razvoj, razvoj stališč, družb. Metoda kompilacije z navedki in citati delo strokovno obogati. Metoda klasifikacije opredeli pojme raziskovanja. Z metodo analize analizira različna stališča, jih opredeli. Metodi deskripcije in analize prepletata celotno delo. Z deduktivno metodo in metodo logičnega sklepanja ugotovi, da družba zaradi razvoja tehnologije in medicine potrebuje evtanazijo. V nadaljevanju z metodo analize razčleni posamične sodbe, zakone, primere držav, ki so uzakonile evtanazijo ter z induktivno metodo in metodo logičnega sklepanja nakaže vpliv sodb na splošne potrebe družb. Metoda analize in primerjalna metoda analizirata slovensko in hrvaško zakonodajo. Ugotovita (ne)spoštovanje treh načel, razvitih iz sodb ESČP, ki jih nacionalna zakonodaja mora spoštovati. S statistično metodo delo interpretira nekaj podatkov poročil RTEs, analizira demografske in bolezenske značilnosti oseb, ki se odločijo za evtanazijo. Metoda sinteze poveže delo v celoto. Namen dela je pregled znanja, stališč in drugih bistvenih elementov, ki spremljajo, vplivajo in strukturirajo pravno podlago za evtanazijo. Cilj dela je ugotoviti kompatibilnost med razvojem družbe in razvojem evtanazije. Magistrsko delo bo z vsemi zbranimi informacijami, podatki in dejstvi uporabno širšemu spektru bralcev, tudi tistim, ki bodo potrebovali evtanazijo.
Ključne besede: evtanazija, pomoč pri samomoru, družba, razvoj, bistveni elementi, stališča, pravna podlaga
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 341; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Uniforma predstavlja eno izmed najbolj prepoznavnih značilnosti policijskega poklica. Njena funkcionalnost, estetska zasnova in prilagojenost potrebam uporabnikov odražajo tako razvoj družbe kot tudi tehnološki napredek. Razvoj policijskih uniform v Sloveniji je bil skozi zgodovino podvržen številnim spremembam, ki so odražale družbene, politične in kulturne razmere. Posebej zanimivo je opazovati razvoj ženskih policijskih uniform, saj ta odraža tako postopno vključevanje žensk v policijski poklic kot tudi širše družbene spremembe na področju enakosti spolov. V začetnih fazah razvoja slovenske policije je bila uniforma zasnovana predvsem za moške, kar je ženskam, ki so se šele začele vključevati v ta poklic, povzročalo številne težave. Prve uniforme za ženske so bile zgolj prilagoditve moških krojev, ki niso ustrezno upoštevali specifičnih potreb ženskega telesa in narave njihovega dela. V današnjem času je policijska uniforma več kot le delovna obleka – je simbol profesionalnosti, avtoritete in pripadnosti instituciji. Kljub temu pa so še vedno prisotne možnosti za izboljšave, zlasti v smislu prilagajanja sodobnim zahtevam dela, materialom, ki zagotavljajo večjo udobnost in vzdržljivost, ter estetiki, ki odraža enakopravnost spolov. Cilj magistrskega dela je raziskati zgodovinski razvoj ženskih policijskih uniform v Sloveniji, analizirati trenutno stanje in predlagati rešitve za nadaljnji razvoj. Osredotočili smo se na vprašanje, kako oblikovati uniformo, ki bi optimalno združevala funkcionalnost, udobje in reprezentativnost ter hkrati odražala vrednote sodobne policije. Po zaključku raziskave si želimo ustvariti koncept sodobne ženske policijske uniforme, ki ne bo le zadostila praktičnim zahtevam policijskega poklica, temveč tudi pripomogla k večji vidnosti in prepoznavnosti žensk v slovenski policiji. Magistrsko delo tako prispeva k boljšemu razumevanju zgodovinskih, socioloških in tehnoloških vidikov razvoja ženskih policijskih uniform ter odpira možnosti za nadaljnje raziskave in izboljšave na tem področju.
Ključne besede: uniforma, razvoj, ženske, funkcionalnost, udobje, estetika, kroj
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 253; Prenosov: 8
Celotno besedilo (3,22 MB)