31. |
32. Fizioterapija na domu pri pacientih po preboleli možganski kapi – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNeža Tomažič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Možganska kap je resno zdravstveno stanje, ki se pojavi zaradi nenadne prekinitve pretoka krvi v možganih. Posledica je pomanjkanje kisika in hranil, kar vodi v hitro odmrtje možganskih celic. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati učinkovitosti fizioterapije na domu pri bolnikih po preboleli možganski kapi. V sklopu naloge smo želeli predstaviti tudi najnovejša spoznanja na tem področju. Metode: Literaturo smo pridobili iz različnih spletnih podatkovnih baz, kot so PubMed, Google učenjak in PEDro. Članke pa smo izbrali na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Postopek izbire člankov smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama, rezultate pa smo predstavili v razpredelnicah. Rezultati: Pregled člankov kaže na pozitivne učinke fizioterapije na domu pri pacientih po preboleli možganski kapi. Nekatere tehnike so bolj učinkovite kot druge. Razprava in zaključek: Raziskave na področju fizioterapije na domu pri bolnikih po preboleli možganski kapi redke, ampak pomembne. Fizioterapijo na domu lažje prilagodimo potrebam bolnika in svojcev. Fizioterapija na domu je učinkovita zaradi vzrokov, kot sta domače okolje in vključevanje svojcev. Uporabljene metode in tehnike dela so bile: pasivno razgibavanje, učenje aktivnih vaj in funkcijska vadba, respiratorna fizioterapija in protibolečinska terapija, vaje pod nadzorom terapevta za mobilnost, vaje za mobilnost zgornjega in spodnjega uda, Bobath tehnika, vaje po principu motoričnega ponovnega učenja in k nalogam usmerjenega pristopa. Poudarek je na ročnem, verbalnem in vizualnem vodenju in na ta način na spodbujanju nevroplastičnosti možganov. Opuščajo se pasivne tehnike, v rehabilitacijo na domu pa se vključuje tudi sodobno tehnologijo.
Ključne besede: fizioterapija, fizioterapija na domu, rehabilitacija na domu, nevrološka obolenja, možganska kap
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 84; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,56 MB) |
33. Prisotnost stresa in izgorelosti pri poklicu fizioterapevt : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNika Fijavž, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Fizioterapija je poklic, ki vključuje vsakodnevni stik z ljudmi, kar lahko povzroč a fizično in psihično obremenitev. Dolgotrajna izpostavljenost stresnim dejavnikom lahko negativno vpliva na zdravje fizioterapevtov in njihovo delo, lahko pa vodi celo v izg orelost. Namen diplomskega dela je raziskati vpliv stresa na fizioterapevte, dejavnike, ki povzročajo stres in izgorelost ter znake stresa in izgorelosti, ki jih fizioterapevti najpogosteje občutijo. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med naključno izbran imi fizioterapevt i . Raziskava je bila anonimna v njej je prostovoljno sodelovalo 70 anketirancev iz različnih zdravstvenih ustanov. Rezulta ti: Fizioterapevti večinoma občutijo na delovnem mestu zmeren stres Ugotavljajo , da stres vpliva na učinkovitost opravljanja dela, saj 31,1 % anketirancev zaradi stresa delo opravlja delno učinkovito, 28,6 % pa manj učinkovito. Glavni dejavnik tveganja za stres pri fizioterapevtih je število pacientov obravnava nih v enem dnevu poklicn a preobremenjenost )). Med najpogostejš e dejavnik e tveganja za izgorelost uvrščajo pretirano delovno obremenitev. Telesna aktivnost je najpogostejši način spopadanja s stresom , medtem ko je sprememba okolja najizrazitejša pri spopadanj u z izgorelostjo. Ob stresu anketiranci najpogosteje občutijo utrujenost, ob izgorelosti pa psihofizično izčrpanost. Razprava: Ugotovili smo, da je fizioterapija poklic, ki je izpostavljen pojavu stresa pogosto . Udeleženci ankete menijo, da bi ga izboljšanje delovnega okolja lahko zmanjšalo. Prav tako smo ugotovili , da ob stresu fizioterapevti najpogosteje občutijo utrujenost. Kljub temu, da se je le manjši delež anketirancev dejansko soočil z izg orelostjo, je večina njene znake že občutil a
Ključne besede: fizioterapevti, stres na delovnem mestu, izgorelost, stresorji
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 96; Prenosov: 3
Celotno besedilo (4,58 MB) |
34. Ozaveščenost žensk o pojavu endometrioze v Pomurski regiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaPatricija Kranjec Geci, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Endometrioza prizadene vedno več žensk v rodni dobi in povzroča bolečine, močne krvavitve, utrujenost in neplodnost. Posledično vpliva na ekonomski in socialni položaj, zasebno in družbeno življenje ter mentalno zdravje. Ženske in njeno okolico je treba ozavestiti o endometriozi, njenih simptomih, zdravljenju in posledicah, ki jih diagnoza prinese s seboj. Metodologija: V izvedeni raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kvantitativna metodologija z uporabo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 120 žensk, starejših od 15 let, iz pomurske regije. Vzorčenje je temeljilo na metodi snežne kepe s postopnim večanjem sodelujočih. Dobljeni rezultati so predstavljeni tabelarično in opisno s pomočjo Microsoft Excela in statističnega proga SPSS 29.0. Rezultati: Ugotovili smo, da je večina žensk za endometriozo slišala v času zaposlitve (36,7 %). Izmed simptomov, značilnih za endometriozo, so anketiranke največkrat (33,3 %) navedle kombinacijo medenične bolečine, močnih krvavitev ter neplodnosti. Največ anketirank (45,8 %) meni, da bi o endometriozi lahko bilo dostopnih več informacij. Prav tako se največ informacij (61,7 %) poišče na internetu. Preseneča podatek, da 42,5 % anketirank nikoli ni dobilo informacij od specialista ginekologa ali medicinske sestre. 77,5 % anketirank si želi več informacij o endometriozi. Razprava: Ženske v veliki meri endometriozo poznajo ali so slišale zanjo, kljub temu je ozaveščenost slaba. Anketiranke bi si želele več več informacij o endometriozi, saj menijo, da teh ni dovolj ali jih primanjkuje. Menimo, da bi z ozaveščanjem lahko začeli že v mladosti in da je potreba po spremembi na področju ozaveščanja s strani medicinskih sester, saj je znanje o endometriozi in nudenje informacij iz njihove strani nujno.
Ključne besede: endometrioza, bolečina, zdravljenje, ozaveščenost o endometriozi, zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 87; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,47 MB) |
35. Analiza dejavnikov nesreč z električnimi skiroji med letoma 2018 in 2023 v slovenski Obalni regiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaErik Jerman, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Električni skiroji postajajo vse bolj priljubljeno prevozno sredstvo, hkrati pa se z njihovo uporabo povečuje tudi odstotek nesreč. Ob neprimerni oziroma neuporabi zaščitne opreme ter neurejenih cestno prometnih predpisih, ki specifično urejajo uporabo električnih skirojev v prometu, se veča tudi nevarnost za poškodbe. V slovenski obalni regiji, ki je predvsem v poletnih mesecih nasičena z obiskom turistov, je te nesreče še posebej relevantno raziskovati. Namen raziskave je bil analizirati različne dejavnike ter odkrivanje njihovih morebitnih povezav. Metode: Časovni okvir raziskave temelji na obdobju od 2018 do 2023. Izbrali smo kvantitativno metodo, s katero smo analizirali različne dejavnike, kot so spol, starost, čas, dan nesreče v tednu, uporaba čelade, status voznika in prisotnost alkohola in drog. Dejavnike smo analizirali z uporabo statistične metode, hi-kvadrat testa, s katerim smo ugotavljali povezave med v naprej določenimi dejavniki. Rezultati: V naših hipotezah smo sklepali, da obstajajo smiselne povezave med ključnimi dejavniki, kot so spol in uporaba zaščitne opreme, starost in vrsta poškodbe, status uporabnika električnega skiroja in resnost poškodb, a naši rezultati teh povezav niso potrdili. Raziskava pa nam je kljub temu nakazala pomembne trende, ki jih je smiselno še naprej raziskovati, na primer večja pogostost nesreč v poletnih mesecih in v popoldansko-večernem času ter nizka stopnja uporabe čelade med uporabniki. Razprava: Pri raziskavi smo naleteli na omejitve, med katerimi so majhen vzorec nesreč (le 56 primerov) ter pomanjkljiv zapis dejavnikov, kot na primer vožnja pod vplivom alkohola, hitrost in druge. Če se bodo opravljale nadaljnje raziskave, priporočamo vključevanje večjega nabora dejavnikov, saj bi to lahko pripomoglo k bolj celostni analizi, ki bi lahko prispevala k oblikovanju ustreznejših cestno prometnih pravil.
Ključne besede: nesreče v prometu, električni skiroji, varnost v prometu, zaščitna oprema
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 70; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,60 MB) |
36. Vloga diplomirane medicinske sestre pri pooperativnih zapletih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaTamara Ploj, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: V kirurgiji poznamo različne vrste operativnih posegov, pri vsaki izmed njih pa obstaja možnost za pooperativne zaplete. Pri preprečevanju zapletov ima ključno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki je nosilka del in nalog v zdravstveni negi. Pri svojem delu mora biti samostojna in imeti ustrezno znanje, delovne izkušnje, psihofizične in osebnostne lastnosti ter odgovoren odnos do pacienta. Metode: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna oziroma opisna metoda dela. Zajema pregled literature, pri čemer smo uporabili diagram PRISMA. Pri iskanju podatkov smo uporabili različne podatkovne baze, katerih analiza je vključevala uporabo ključnih besed ter vključevalne in izključitvene kriterije. S pomočjo pridobljene literature smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Medicinske sestre v perioperativnem okolju imajo ključno vlogo pri zagotavljanju varne in kakovostne oskrbe pacientov. Kot vodje usklajujejo naloge v operacijskih timih, skrbijo za nemoten potek operacij in izboljšanje kakovosti oskrbe. V predoperativnem obdobju medicinska sestra prepozna specifične potrebe pacienta in tveganja, kar omogoča ustrezno pripravo na operacijo. Prepoznavanje tveganj in optimizacija priprave pacienta sta ključna za uspešen perioperativni proces, kar je še posebej pomembno za zmanjšanje zapletov in izboljšanje rezultatov zdravljenja. Razprava: Vloga diplomirane medicinske sestre pri preprečevanju pooperativnih zapletov se začne že v perioperativnem obdobju, je kontinuirana in vključuje medicinsko sestro na različnih nivojih izvajanja zdravstvenega varstva. Poznavanje vseh področij dela je ključno za zmanjšanje pooperativnih zapletov. Poleg tega je učinkovita komunikacija med medicinskimi sestrami in zdravniki ključnega pomena za uspešno delovanje zdravstvenega tima, saj vključuje več kot le prenos informacij, temveč tudi zagotavlja usklajenost, spremljanje pacientovega stanja in hitre odzive v nujnih primerih.
Ključne besede: operacija, pooperativni zapleti, vloga medicinske sestre, dejavniki tveganja, priprava na operacijo
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 87; Prenosov: 1
Celotno besedilo (851,51 KB) |
37. |
38. |
39. Povezovanje igralne terapije s psihosocialnim svetovanjem pri delu z otroki : razlike, podobnosti in možnosti za izboljšanje strokovnega delaDolores Sonički, 2025, magistrsko delo Opis: Poklic psihosocialnega delavca je v Sloveniji razmeroma nov, pri čemer večina strokovnjakov deluje predvsem na področju svetovanja odraslim. Ko se svetovalec odloči za delo z otroki in mladostniki, se pojavijo posebni izzivi, saj je treba upoštevati razvojne značilnosti mlajše populacije ter njihove posebne potrebe. V svoji magistrski nalogi smo zato želeli raziskati, kako svetovalci in terapevti v praksi združujejo kognitivno vedenjske pristope z igralno terapijo. Slednja obsega širok nabor tehnik in različic (psihodinamsko, na otroka osredotočeno, filialno ipd.) ter dokazano podpira čustveni in socialni razvoj.
V teoretičnem delu so predstavljene osnove svetovanja, poudarki pri delu z otroki in mladostniki ter vloga svetovalca, ki lahko uporablja kognitivno vedenjske in kreativne metode. Poseben poudarek smo namenili preglednemu orisu igralne terapije in vprašanju, kako se njena načela lahko uspešno prenesejo v psihosocialno svetovalno delo. Raziskovali smo razlike, podobnosti ter možnosti za izboljšane na njihovem področju dela.
Empirični del vključuje opredelitev raziskovalnega problema, namen in cilje raziskave ter uporabljene metode in instrumente. V okviru kvalitativnih intervjujev smo se pogovarjali tako s psihosocialnimi svetovalci kot z različnimi terapevti, da bi pridobili čim širši vpogled.
Rezultati kažejo, da se igralna terapija in psihosocialno svetovanje medsebojno dopolnjujeta, saj kombiniran pristop olajša razumevanje otrokovega vedenja in okrepi čustveno podporo. Ob tem se poudarja ključen pomen kompetentnosti strokovnjakov, stalnega usposabljanja in zagotavljanja ustreznih pogojev za delo. Med najpomembnejšimi izzivi ostajajo pomanjkanje supervizije ter šibkejše povezovanje strokovnjakov, kar otežuje optimalno integracijo obeh pristopov.
Ključne besede: svetovanje, terapija, psihosocialno svetovanje, igralna terapija, integracija, otroci, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 96; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,35 MB) |
40. Igralna terapija pri obravnavi otrok s travmatičnimi izkušnjamiHana Gjerek, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje vpliva igralne terapije na otroke s travmatičnimi izkušnjami, z namenom globljega razumevanja, kako se travma izraža v otrokovem vedenju in čustvovanju, v otrokovi igri, ter kako terapevtski proces s pomočjo igralne terapije podpira celostno okrevanje. Travma v otroštvu lahko globoko zaznamuje otrokov čustveni, vedenjski in telesni razvoj, zato je terapevtska obravnava, prilagojena njegovemu doživljanju, ključna za predelavo in integracijo travmatičnih dogodkov.
Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji in vključuje polstrukturirane intervjuje z devetimi strokovno usposobljenimi terapevtkami, ki pri svojem delu uporabljajo igralno terapijo. S pomočjo tematske analize so bile izluščene ključne kategorije, ki osvetljujejo vedenjske in čustvene znake travme, uporabljene terapevtske pristope, vlogo igre pri zdravljenju ter značilnosti posttravmatske igre.
Rezultati raziskave kažejo, da so najpogostejši odzivi na travmo regresija, umik, agresivnost, motnje v regulaciji čustev ter izrazito ponavljajoča se toga igra. Terapevtke najpogosteje uporabljajo nedirektivno, na otroka usmerjeno igralno terapijo, ki otroku omogoča varen prostor za izražanje in predelavo težkih vsebin. Igra se potrjuje kot ustrezen medij za zdravljenje, saj omogoča dostop do nezavednih vsebin, čustveno regulacijo, telesno integracijo in postopni prehod v razvojno ustrezno igro.
Naloga ponuja dragocen vpogled v terapevtske procese pri obravnavi otrok s travmatičnimi izkušnjami in prispeva k razvoju strokovnega razumevanja uporabe igre kot terapevtskega sredstva.
Ključne besede: Igralna terapija, igralni terapevt, travma, travmatična izkušnja, posttravmatska igra, otrok, kvalitativna raziskava.
Objavljeno v ReVIS: 10.09.2025; Ogledov: 85; Prenosov: 0
Celotno besedilo (3,63 MB) |
