411. Sodelovanje in zastopanje otrok v pravnih zadevah : magistrsko deloSara Turk, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko sodelovanja in zastopanja otrok v pravnih zadevah s posebnim poudarkom na uresničevanju načela največje koristi otroka, kot ga določata Konvencija o otrokovih pravicah in Družinski zakonik. Otroci predstavljajo ranljivo skupino, zato je njihov položaj v pravnih postopkih, zlasti družinskih, pogosto odvisen od ustreznega delovanja zakonitih zastopnikov, skrbnikov in drugih strokovnih oseb. Posebna pozornost je namenjena pravici otrok do izražanja mnenja, teži tega mnenja v postopkih ter vlogi strokovnih delavcev pri zagotavljanju, da je glas otrok ne le slišan, temveč tudi dejansko upoštevan pri odločanju. Analiza je pokazala, da ima aktivno vključevanje otrok v postopke pomemben vpliv na njihov občutek pravičnosti, zadovoljstvo ter zaupanje v pravni sistem. Ko otroci dobijo priložnost, da izrazijo svoje mnenje in da je temu mnenju namenjena ustrezna teža, postopki zanje postanejo razumljivejši in sprejemljivejši. Hkrati se je izkazalo, da neodvisno zastopanje otrok, bodisi prek kolizijskih skrbnikov bodisi prek zagovornikov zagotavlja celovitejšo in nepristransko varstvo njihovih koristi kot zgolj zastopanje s strani staršev, katerih interesi niso vedno skladni z otrokovimi. Ugotovljene so bile tudi pomembne vrzeli v praksi, med katerimi izstopajo dolgotrajnost postopkov, neenotna dostopnost do zagovornikov ter pomanjkanje specializiranih znanj med strokovnimi delavci. Magistrsko delo prispeva k razumevanju pomena otrokove participacije v pravnih zadevah ter h krepitvi njihove zaščite v slovenski zakonodaji in praksi. Praktična uporabnost rezultatov se kaže v predlogih za izboljšanje usposabljanja strokovnjakov, pospešitev postopkov ter sistemsko podporo institutu zagovorništva. Hkrati pomanjkanje empiričnih raziskav o dejanskih izkušnjah otrok v slovenskih postopkih odpira pomemben prostor za nadaljnje raziskovanje in razvoj tega področja.
Ključne besede: otroci, sodelovanje otrok, korist otroka, zastopnik, zagovornik, sodišče, otrokom prijazno pravosodje, otrokove pravice
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 348; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (568,90 KB) |
412. Načelo zakonitosti v kazenskem pravu : magistrsko deloSabina Kordić, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava načelo zakonitosti v kazenskem pravu, ki ima pomembno vlogo pri zagotavljanju pravne varnosti ter posameznika varuje pred arbitrarno in samovoljno državno oblastjo. Gre za načelo, po katerem sme biti posameznik kaznovan le za dejanje, ki je bilo kot kaznivo določeno z zakonom že pred njegovo izvršitvijo, določba zakona pa mora biti jasna, natančna in vsakomur dostopna. V magistrskem delu je obravnavan zgodovinski razvoj načela zakonitosti. Posebna pozornost pa je v delu namenjena elementom kaznivega dejanja ter štirim ključnim elementom tega načela in ta so: načelo določenosti (nullum crimen sine lege certa), načelo zapisanosti (nullum crimen sine lege scripta), prepoved retroaktivnosti (nullum crimen sine lege praevia) in prepoved analogije (nullum crimen sine lege stricta). Poseben poudarek je namenjen analizi dveh nasprotujočih si konceptov razlage kazenskopravnih norm – konceptu maksimalne določenosti in konceptu supremacije teleološke interpretacije. V nadaljevanju naloga obravnava razmerje med časovno veljavnostjo kazenskega zakona in načelom zakonitosti ter ugotavlja povezavo tega načela in določbo 7. člena kazenskega zakonika. Med drugim je v delu obravnavana tudi povezava načela zakonitosti z drugimi določbami, in sicer z določbo 28. člena Ustave Republike Slovenije in 7. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. V magistrskem delu so uporabljeni primeri iz sodne prakse z namenom podkrepitve teoretičnih dognanj. Namen magistrskega dela je s pomočjo strokovne literature in pravnih predpisov ugotoviti, kakšen je pomen načela zakonitosti v kazenskem pravu. Kot vodilo skozi celotno magistrsko delo pa predstavljajo v uvodu zastavljene hipoteze, ki so v jedru podrobno obravnavane, v samem zaključku pa bodo potrjene ali zavrnjene.
Ključne besede: načelo zakonitosti, kazensko pravo, retroaktivnost, določenost, prepoved analogije, zapisanost, teleološka razlaga, jezikovna razlaga
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 360; Prenosov: 14
Celotno besedilo (951,36 KB) |
413. Indijsko-pakistanski konflikt glede Kašmirja v luči mednarodnega prava : magistrsko deloMarko Pegan, 2025, magistrsko delo Opis: magistrskem delu je obravnavan eden izmed najdaljših mednarodnih sporov, konflikt med Indijo in Pakistanom o ozemlju Kašmir. Spor se je začel ob dekolonizaciji Britanske Indije leta 1947 in vse do danes ostaja nerešen kljub številnim poskusom bilateralnega in multilateralnega reševanja. Osrednje raziskovalno vprašanje dela je mednarodnopravni status Kašmirja ter pravne obveznosti obeh drţav in mednarodne skupnosti v zvezi z uresničevanjem pravice do samoodločbe prebivalstva, spoštovanjem načela suverenosti, teritorialne celovitosti in prepovedi uporabe sile. V delu je zato po kratkem zgodovinskem uvodu in predstavitvi dejanskega stanja pozornost namenjena mednarodnopravnemu aspektu Kašmirja, ki zajema obravnavo nekaterih temeljnih mednarodnih hudodelstev, relevantne mednarodne sporazume in sodno prakso, ki so pomembni v navezavi na to problematiko. Med pisanjem dela sem si zastavil tudi tri hipoteze, na katere sem odgovore poiskal z uporabo razlagalnih metod. V sklepnih poglavjih sem iskal smernice za rešitev spora, potrdil ali ovrgel zastavljene hipoteze ter delo zaključil z opredelitvijo do nekaterih temeljnih problemov mednarodnega prava, ki lahko vplivajo na iskanje pravične rešitve. Delo prispeva k boljšemu razumevanju pravnih vidikov konflikta ter omogoča oceno, v kolikšni meri lahko mednarodno pravo še vedno ponudi okvir za njegovo pravično in trajno rešitev.
Ključne besede: Kašmir, Indija, Pakistan, mednarodno pravo, pravica narodov do samoodločbe, agresija, vojni zločini, zločini zoper človečnost
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 259; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,26 MB) |
414. Pogojni odpust iz zapora : magistrsko deloLara Rogale, 2025, magistrsko delo Opis: Pogojni odpust iz zapora je eden od ključnih instrumentov kazenskopravne politike, ki obsojencem omogoča predčasno izpustitev ob izpolnjenih pogojih, kot sta dokazana rehabilitacija in pripravljenost na vključitev v družbo. Magistrsko delo se osredotoča na analizo pogojev, postopkov in dejavnikov, ki vplivajo na odločanje o pogojnem odpustu v slovenskem kazenskem sistemu. V prvem delu magistrskega dela je predstavljena empirična analiza slovenskega sistema pogojnega odpusta, ki vključuje pregled zakonodaje, prakse in odločitev pristojnih organov. Magistrsko delo tudi izpostavi izzive, ki jih prinaša ta institut, vključno z morebitnimi zlorabami sistema, tveganji za ponovni prestopek in etičnimi dilemami, ki nastanejo pri odločanju o predčasnem izpustu. Namen in cilj je podati analizo področja in uporabe pogojnega instituta. Z zgodovinsko metodo je opisan razvoj instituta pogojnega odpusta. Obravnavana tematika se prouči z uporabo deskriptivne metode in pregleda relevantnih pravnih virov, literature, strokovnih člankov, prispevkov, internetnih virov in sodbe. Z aksiološko metodo so pravne določbe ocenjene z vidika ocenjevanja, kritiziranja in vrednotenja. Induktivno deduktivna metoda omogoči sklepne ugotovitve o smiselnosti pravne ureditve in primernosti odločitve Vrhovnega sodišča. Uporabljena je tudi metoda analize, s katero so analizirani posamezni pravni predpisi in relevantna sodna praksa. Za integracijo bistvenih ugotovitev raziskanega je uporabljena sintetična metoda. V magistrskem delu je bistveno odgovoriti na vprašanje, ali je zakonska ureditev instituta pogojnega odpusta primerna in ali bi lahko z uporabo tega instituta reševali problematiko prezasedenosti zaporov. Poleg tega je analizirano, kakšne posledice je imela sodba Vrhovnega sodišča za dosedanje delo Komisije za pogojne odpuste. Institut pogojnega odpusta je v okviru magistrskega dela natančno analiziran in izpostavljene so njegove šibke točke, pri katerih bo v prihodnje potreben napredek.
Ključne besede: pogojni odpust, kazensko pravo, obsojenci, Komisija za pogojni odpust, prezasedenost zaporov
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 236; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,78 MB) |
415. Ustavna presoja mednarodnih pogodb : magistrsko deloLara Drgajner, 2025, magistrsko delo Opis: Ustavna presoja mednarodnih pogodb predstavlja enega ključnih institutov za zagotavljanje skladnosti mednarodnopravnih obveznosti, ki jih država izvršuje po načelu pacta sunt servanda z ustavnimi načeli in temeljnimi človekovimi pravicami. V pravnih sistemih, kjer ima ustava najvišjo pravno veljavo, kot imamo to urejeno v Republiki Sloveniji, je nadzor nad ustavnostjo mednarodnih pogodb ključen za varovanje suverenosti države. Naša Ustava ureja tako predhodno kot naknadno presojo skladnosti mednarodnih pogodb, kar omogoča celovito varovanje ustavnosti pred kakor tudi po ratifikaciji in začetku veljavnosti mednarodnopravne norme. Predhodna presoja ima preventivno funkcijo, ki ustavnemu sodišču omogoča izločitev neustavnih določb še pred zavezujočimi učinki pogodb, medtem ko se naknadna presoja uporablja v primerih naknadno zaznanega neskladja. Primerjalnopravni vpogled v tuje pravne ureditve instituta daje uvid glede različnih pristopov k razmerju med notranjim in mednarodnim pravom, zlasti glede hierarhije pravnih aktov in pristojnosti ustavnega sodišča. Medtem ko nekatere države omogočajo samo in izključno predhodno kontrolo ustavnosti, druge kot Slovenija dopuščajo obe vrsti presoje, ponekod pa obravnavan institut sploh ni predviden. Poseben izziv predstavlja dejstvo, da v nekaterih sistemih mednarodne pogodbe uživajo enako ali celo višjo pravno moč kot ustava, kar lahko omeji presojo njihove ustavnosti. V slovenskem pravnem redu je vloga Ustavnega sodišča Republike Slovenije bistvena za ohranjanje notranje ustavne konsistentnosti ob hkratnem izpolnjevanju sprejetih obveznosti. Sodna praksa kaže na vsebinsko tehten pristop, a kljub temu v središču razprave obravnavane tematike ostaja vprašanje, kako oblikovati in vpeljati učinkovit institut oziroma mehanizem ustavne presoje, ki bo na eni strani spoštoval mednarodnopravne obveznosti države in na drugi strani varoval njeno ustavno identiteto.
Ključne besede: ustavna presoja, mednarodna pogodba, ustavno sodišče, državna suverenost, predhodna presoja, naknadna presoja
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 237; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,18 MB) |
416. Evtanazija v luči človekovih pravic : magistrsko deloKaja Vaupotič, 2025, magistrsko delo Opis: Vprašanja predčasnega končanja življenja na zahtevo posameznika postajajo čedalje pomembnejša v okviru razprave o človekovih pravicah. Ena ključnih dilem je, ali obstaja pravica do smrti oz. ali gre za osebno svoboščino ali pravico posameznika, ki bi jo država »morala« priznati. Magistrsko delo preučuje pravni okvir evtanazije in zdravniško asistiranega samomora v luči Evropske konvencije o človekovih pravicah, s poudarkom na analizi sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ter primerjavi z odločitvami Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike. Osrednja raziskovalna vprašanja se nanašajo na vlogo avtonomije volje, možnost zlorab v praksi ter na konflikte med pravicami pacientov in njihovih svojcev. Pravno izhodišče analize je 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki varuje pravico do zasebnega življenja in v okviru katerega Evropsko sodišče za človekove pravice obravnava tudi vprašanja končanja življenja. Ugotovitve kažejo, da pravica do smrti ni izrecno priznana kot temeljna človekova pravica, temveč kot svoboščina posameznika, ki jo države lahko priznajo ob spoštovanju strogih postopkovnih varovalk in drugih človekovih pravic. Delo nadalje razvrsti evropske in ameriške sodne primere na aktivno in pasivno evtanazijo ter zdravniško asistiran samomor. Primerjava kaže, da ima Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike bolj restriktiven pristop, medtem ko Evropsko sodišče za človekove pravice državam dopušča širše polje proste presoje in več pluralnosti.
Ključne besede: evtanazija, pravica do smrti, avtonomija, zdravniško asistiran samomor, EKČP
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 225; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,63 MB) |
417. Nesposobnost delavca kot utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi : magistrsko deloIvana Gajić, 2025, magistrsko delo Opis: Nesposobnost delavca predstavlja enega izmed odpovednih razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Bistvo magistrskega dela je spoznati in proučiti institut nesposobnosti ter razumeti, kako je urejen v okviru delovnopravne zakonodaje, katere nejasnosti vsebuje definicija in kako jih zapolnjuje sodna praksa. Posebna pozornost je namenjena tudi razmejitvi med krivdnim razlogom in razlogom nesposobnosti ter primerjavi z ureditvijo, ki velja za javne uslužbence. Sodna praksa je institut nesposobnosti podrobneje razčlenila in oblikovala merila oziroma kriterije za njegovo presojo. Ključne metode, ki so bile uporabljene za raziskovanje, so deskriptivna in normativna metoda ter metoda analize. Glavni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali zakonodaja zagotavlja dovolj jasno in predvidljivo ureditev ter kakšen pomen imajo pri razlagi instituta sodišča. Ključna ugotovitev je, da zakonodaja sicer podaja definicijo nesposobnosti, vendar je ta preveč splošna, zato je pomembno vlogo pri njenem dopolnjevanju odigrala sodna praksa. Velik pomen ima vprašanje, kako obstoječo ureditev izboljšati, zato delo predlaga zakonodajne dopolnitve in spremembe, katerih namen je jasnejša in predvidljivejša ureditev razloga nesposobnosti. Z magistrskim delom je celovito obravnavan problem nejasnosti meril za ugotavljanje nesposobnosti delavca, vsaka ugotovitev pa je podprta z relevantno sodno prakso.
Ključne besede: razlog nesposobnosti, odpoved pogodbe o zaposlitvi, subjektivna nesposobnost, objektivna nesposobnost, pričakovani delovni rezultati, neizpolnjevanje pogojev, odločitev sodišča
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 225; Prenosov: 1
Celotno besedilo (686,47 KB) |
418. Izzivi in priložnosti digitalizacije notariataAsja Podrekar, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalizacija notariata postaja eden izmed osrednjih procesov sodobnega pravnega razvoja, saj vpliva na način izvajanja notarskih postopkov in prinaša nove razsežnosti njihovega delovanja v elektronskem okolju. Slovenski notariat se vse hitreje vključuje v proces digitalne transformacije, ki ga zaznamujejo elektronska identifikacija, videokonferenčni postopki, varni elektronski predali, kvalificirani elektronski podpisi in centralni registri. Takšne tehnološke rešitve omogočajo večjo učinkovitost, preglednost in dostopnost notarskih storitev, hkrati pa zahtevajo visoko raven varstva osebnih podatkov, zanesljivo informacijsko infrastrukturo in ohranitev zaupanja v pravni red. Skozi delo je obravnavan pravni, primerjalni in empirični okvir digitalizacije notariata, s poudarkom na vplivu digitalnih orodij na vlogo notarja ter poudarkom na vprašanjih pravne varnosti, odgovornosti in nepristranskosti. Digitalno okolje odpira možnosti za poenostavitev postopkov in večjo pravno predvidljivost, vendar ne more nadomestiti človeške presoje, pojasnilne dolžnosti in etične odgovornosti notarja. Notar ostaja oseba javnega zaupanja, ki tudi v digitalni dobi jamči zakonitost in resničnost volje strank. Primerjalni pregled nemške, avstrijske in estonske ureditve potrjuje, da lahko digitalizacija deluje učinkovito le v okviru jasnih pravil, zanesljive infrastrukture in z ustreznim nadzorom. Umetna inteligenca je pri tem lahko koristno podporno orodje, vendar ne sme posegati v notarjevo odločitev ali prevzemati njegove odgovornosti. Ob tridesetletnici ponovne uvedbe notariata v Sloveniji se kaže, da ta institucija uspešno vstopa v digitalno dobo, pri čemer ohranja svoje temeljno poslanstvo, to je varovanje pravne varnosti in zaupanje v pravno državo.
Ključne besede: notariat, digitalizacija, elektronsko poslovanje, pravna varnost, elektronska identifikacija, umetna inteligenca, odgovornost notarja
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 238; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,34 MB) |
419. |
420. Umetna inteligenca in pravna odgovornost : odgovornost v avtonomnih sistemihAndrej Prosen, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava enega osrednjih izzivov sodobnega prava: določanje pravne odgovornosti za škodo, ki jo povzročajo avtonomni sistemi in umetna inteligenca (UI). Zaradi sposobnosti učenja, samostojnega odločanja in nepredvidljivosti teh sistemov se tradicionalni pravni instituti, kot sta krivda in vzročna zveza, pogosto izkažejo za neustrezne. Namen raziskave je bil analizirati te izzive, opredeliti vlogo ključnih deležnikov (razvijalcev, proizvajalcev in uporabnikov), ovrednotiti možnost podelitve pravne subjektivitete UI ter primerjati regulativne pristope EU, ZDA in Kitajske. Uporabljene so bile deskriptivna, primerjalna in metoda sinteze, ki so omogočile poglobljeno razumevanje pravnih in tehničnih vidikov delovanja UI. Ključna ugotovitev je, da pravni sistemi trenutno večinoma le delno prilagajajo obstoječe režime (npr. odškodninsko pravo in odgovornost za proizvod z napako), kar pogosto ne zadošča za učinkovito obravnavo novih tveganj. Primerjalna analiza je pokazala, da EU z Aktom o umetni inteligenci vzpostavlja proaktiven model, medtem ko ZDA sledijo sektorskemu in tržno usmerjenemu pristopu, Kitajska pa vzpostavlja centraliziran model z močnim poudarkom na nadzoru. Glede subjektivitete UI smo ugotovili, da bi pravno-fikcijska ureditev ustvarila resne pravne in etične težave, zlasti nevarnost »odgovornostnega vakuuma«. Ključni prispevek naloge je v sintezi tehničnih in pravnih razsežnosti ter v opozorilu, da mora odgovornost za UI ostati vezana na človeka. Ugotovitve so uporabne za zakonodajalce, razvijalce in pravno stroko, pri čemer omejitev raziskave predstavlja hitro spreminjajoča se narava področja, ki zahteva nadaljnje spremljanje in nadgradnjo pravnih okvirov.
Ključne besede: umetna inteligenca, pravna odgovornost, avtonomni sistemi, pravna subjektiviteta, Akt o umetni inteligenci, regulacija umetne inteligence
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 237; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,65 MB) |
