421. Mednarodna pristanišča kot dejavniki razvoja regij : magistrsko deloNina Ribarič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so obravnavana mednarodna pristanišča kot dejavnik razvoja regij, kar je predmet lokacijske teorije oziroma ekonomske geografije. Postavljeni sta dve hipotezi. Prva hipoteza se glasi: Mednarodna pristanišča so odločilni dejavniki razvoja regij. Analiza je pokazala, da mednarodna pristanišča, kot so Rotterdam, Antwerpen - Brugge in Hamburg, pomembno vplivajo na razvoj regij, v katerih se nahajajo. Ugotovljeno je bilo, da pristanišča niso pomembna le za pomorsko trgovino, temveč tudi za širši razvoj gospodarskih dejavnosti, vključno z logistiko, skladiščenjem in transportom. Raziskava je potrdila, da so pristanišča ključna za gospodarski razvoj regij, saj prispevajo k razvoju omrežij in dejavnosti v svojem zaledju. Lokacija pristanišč je pogosto določena z geografskimi dejavniki, kar pomeni, da so velika mednarodna pristanišča redka naravna dobrina, podobna drugim naravnim virom. Druga hipoteza pa se glasi: Koprsko pristanišče je pomembno za nacionalne interese in suverenost Slovenije. Analiza je potrdila, da ima koprsko pristanišče ključen pomen za nacionalne interese Republike Slovenije in njen razvoj. Ugotovljeno je bilo, da koprsko pristanišče zagotavlja pomembne gospodarske koristi regiji, v kateri se nahaja, ter za zaledje in druge dele Slovenije. Kljub temu pa obstajajo omejitve glede prihodnjega povečanja pretovora zaradi prostorskih omejitev. Primerjava z drugimi pristanišči v regiji (Trst, Reka, Benetke) je pokazala, da Koper skupaj s Trstom pokriva specifična tržišča, medtem ko Reka in Benetke nista neposredna konkurenta. Kljub konkurenčnemu okolju je koprsko pristanišče ključno za slovensko suverenost in razvoj, saj omogoča Sloveniji status pomorske države.
Ključne besede: ekonomska geografija, lokacijska teorija, Luka Koper, avtonomni sistemi, mednarodna pristanišča, pomorska trgovina, regije, transportne poti, vplivno območje, zaledje
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 369; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (4,66 MB) |
422. |
423. Pravni vidiki podelitve pravne subjektivitete robotski avtomatizaciji procesov : magistrsko deloNataša Vehar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se proučujejo pravni vidiki podelitve pravne subjektivitete robotski avtomatizaciji procesov (RPA) in njen vpliv na pravni okvir. Raziskava je pokazala, da RPA ni povsem nova tehnologija, vendar je njena širša uporaba še vedno v začetni fazi implementacije, kar nakazuje velik neizkoriščen potencial. Tehnologija omogoča avtomatizacijo ponavljajočih se in predvidljivih nalog, pri čemer je delovanje RPA predvidljivo in zanesljivo, kar omogoča jasno določitev odgovornosti. Analiza nacionalnih zakonodaj je pokazala, da trenutni pravni okviri že zajemajo RPA in omogočajo učinkovito urejanje odgovornosti, kar zagotavlja pravno varnost za uporabnike in razvijalce. Ugotovljeno je bilo tudi, da RPA ostaja nišna tehnologija, zato trenutna zakonodaja zadostno pokriva to področje brez potrebe po dodatni regulaciji. Vendar pa je hiter tehnološki razvoj umetne inteligence, ki vse bolj prevzema funkcije RPA oziroma jo bistveno nadgrajuje, pokazal potrebo po prilagoditvi pravnega okvira, da bi se ohranile temeljne pravice in svoboščine ter da bi se preprečilo škodljivo delovanje tehnologij. V Evropski uniji Akt o umetni inteligenci predstavlja pomemben korak k celoviti regulaciji umetne inteligence in posredno tudi RPA. Kljub tem premikom pa trenutne razprave niso usmerjene v podeljevanje pravne subjektivitete RPA ali sistemom umetne inteligence, saj bi to prineslo številne pravne in etične izzive. Na podlagi ugotovitev lahko zaključimo, da trenutni pravni okvir ustrezno ureja RPA, vendar bo zaradi hitrega razvoja umetne inteligence potrebno nadaljnje prilagajanje zakonodaje, da bo ta sledila tehnološkemu napredku in zagotavljala zaščito temeljnih pravic.
Ključne besede: pravna subjektiviteta, robotska avtomatizacija procesov, umetna inteligenca, avtonomni sistemi, Akt o umetni inteligenci EU, pravna odgovornost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 367; Prenosov: 10
Celotno besedilo (838,21 KB) |
424. |
425. EU in vzpon Kitajske : analiza zunanje politike EU do KitajskeMojca Habjanič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje odnos med EU in Kitajsko ter njuno zunanjepolitično sodelovanje. Zunanja politika je nenehno spreminjajoč se proces, ki se prilagaja globalnim spremembam in novim izzivom. Dinamika mednarodnih odnosov, geopolitični premiki in gospodarske spremembe zahtevajo, da države nenehno preoblikujejo in prilagajajo svoje zunanjepolitične strategije. Izhodišči raziskave sta dve ključni hipotezi: (1) Kitajska je globalna sila na področju ekonomije, tehnologije in zunanje politike, ki z gospodarsko razvitostjo in hitrim tehnološkim napredkom ter homogenim delovanjem na zunanjepolitičnem področju prevzema vodilno vlogo napram evropski skupni politiki, ki navzven ne deluje enotno in prepričljivo, in (2) Izboljšanje odnosov med EU in Kitajsko preprečujejo predvsem različni pogledi obeh udeleženk na evropske vrednote, pravno državo, človekove pravice, mednarodne norme in standarde ter evropske zaveze k podnebnemu programu in energetskemu prehodu. Delo je razdeljeno v več poglavij. Uvodno poglavje predstavi raziskovalno vprašanje, cilje, hipotezi in metodologijo. V drugem poglavju je podan teoretični okvir, ki vključuje pregled ključnih teorij mednarodnih odnosov s poudarkom na realistih, liberalnih in konstruktivističnih pristopih. Tretje poglavje analizira ključne zgodovinske dogodke, ki so oblikovali sodobno kitajsko zunanjo politiko, in preučuje vpliv teh dogodkov na trenutno politiko. Četrto poglavje se osredotoča na konkretne dokumente in strategije Evropske unije v odnosu do Kitajske, s poudarkom na trgovinskih in varnostnih vprašanjih. V petem poglavju so predstavljeni rezultati raziskave, vključno z analizo, kako kitajska zunanja politika vpliva na mednarodne odnose in kako Evropska unija skuša nasloviti izzive, ki jih prinaša Kitajska. Rezultati raziskave potrjujejo prvo hipotezo, saj Kitajska resnično uporablja zunanjepolitična načela za krepitev svojega globalnega vpliva, predvsem v okviru pobude En pas, ena cesta ter s svojo diplomatsko in gospodarsko strategijo v Afriki in Južnem Pacifiku. Druga hipoteza je prav tako potrjena, saj Evropska unija poskuša uravnotežiti svoje gospodarske interese z varnostnimi in političnimi vprašanji, kar pa povzroča notranje razkole znotraj EU. V magistrskem delu so torej predstavljena dejstva, ki oblikujejo zunanjo politiko Evropske unije in Kitajske, pri čemer se naša raziskava osredotoča na analizo njunih politik. Povzete so ugotovitve, stališča in mnenja različnih avtorjev in dokumentov, ki so bila združena v smiselno celoto. Poleg tega so podana tudi lastna mnenja in opažanja.
Ključne besede: zunanja politika EU, odnosi med EU in Kitajsko, BRI strateški partner, pregled nove moči, akter, neposredni odnosi, geopolitika
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 360; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,42 MB) |
426. Vloga lokalnih oblasti v mednarodnem okolju : magistrsko deloKristina Krkovič, 2024, magistrsko delo Opis: Mednarodno okolje predstavlja kompleksno mrežo odnosov, institucij, pravil in norm, ki urejajo odnose med državami, mesti, nevladnimi organizacijami in drugimi akterji na globalni ravni. V tem kontekstu se mesta vse bolj uveljavljajo kot pomembni akterji, saj se soočajo z globalnimi izzivi, ki zahtevajo sodelovanje preko nacionalnih meja. Mednarodno okolje ponuja mestom platforme in priložnosti za sodelovanje, izmenjavo znanj in vplivanje na globalne agende, hkrati pa postavlja tudi izzive, kot so usklajevanje interesov, kulturne razlike in politične omejitve. Mesta, še posebej večja urbana središča, pa postajajo ključni igralci v mednarodni skupnosti, saj so pogosto prva, ki se soočajo s posledicami globalnih trendov in izzivov. Integracija mest v mednarodno okolje je vse bolj pozitivno sprejeta, saj mednarodna skupnost prepoznava pomen mest kot ključnih akterjev v reševanju globalnih izzivov. Mesta imajo specifične izkušnje in znanje, ki lahko dopolnjujejo državne politike, poleg tega pa so pogosto bolj agilna in inovativna pri uvajanju sprememb. Kljub temu pa mesta še vedno delujejo v okviru nacionalnih držav, kar pomeni, da mora njihova mednarodna dejavnost biti usklajena z državnimi interesi. Mesta, ki uspešno krmarijo v mednarodnem okolju, lahko pridobijo pomembne prednosti, kot so dostop do novih virov, povečanje svoje prepoznavnosti in vpliva ter izboljšanje kakovosti življenja za svoje prebivalce.
Ključne besede: diplomacija, paradiplomacija, mednarodni odnosi mest, mednarodne organizacije
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 404; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,34 MB) |
427. |
428. Individualizacija kazenskih sankcij z vidika namena kaznovanja : magistrsko deloSara Simončič, 2024, magistrsko delo Opis: Ko sodišče spozna, da je storilec storil kaznivo dejanje, mora zoper njega ustrezno ukrepati. Klasična reakcija na kriminaliteto je kaznovanje, ki v sodobnem času in pravni državi temelji na individualizaciji kazenskih sankcij. To pomeni, da se mora kazenska sankcija v vsakem posameznem primeru prilagoditi teži kaznivega dejanja in osebnosti storilca. Slovenski kazenski zakonik pozna več vrst kazenskih sankcij, ki so razpisane v razponih, in številne druge institute, ki omogočajo uresničevanje individualizacije tudi v praksi. Sodnik mora v konkretnem primeru presojati, katera kazenska sankcija je najbolj primerna in v kakšni višini. Ker ima sodnik določeno stopnjo diskrecije pri odločanju, je bistveno, da ne sledi lastnim prepričanjem, ampak da ga pri odločitvah vodi namen kaznovanja, ki mora biti jasno opredeljen in predstavlja glavno vodilo pri delu sodišč ter vseh drugih pravosodnih organov, ki morajo zasledovati enake cilje. Skozi zgodovino sta se kaznovanje in namen kaznovanja spreminjala. Tako danes poznamo veliko bolj humane kazenske sankcije, pri katerih naj bi bilo glavno vodilo ponovna reintegracija storilcev kaznivih dejanj v družbo. Določba o namenu kaznovanja je bila ponovno vključena v Kazenski zakonik šele leta 2017. Namen kaznovanja je pomemben z vidika kaznovalne politike, ki je odvisna tudi od usmeritve sodišč. Številne države se danes soočajo s kaznovalnim populizmom, kar pomeni zaostrovanje kazenskih sankcij, večjo uporabo zaporne kazni in posledično prezasedenost zaporov.
Ključne besede: individualizacija kazenskih sankcij, namen kaznovanja, kazenske sankcije, olajševalne in obteževalne okoliščine, rehabilitacija, kaznovalna politika
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 365; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,27 MB) |
429. Instituti zavarovanja pravic solastnikov na nepremičninah : magistrsko deloMatej Nučič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava institute s področja stvarnega in obligacijskega prava v povezavi s problematiko (prepogostih) solastniških sporih na nepremičninah, ki so bile zgrajene v nekdanji družbeni ureditvi in dandanes v večini primerov predstavljajo dom širši družinski skupnosti, ne zgolj posamezniku. Iz navedenega izhaja nastanek solastnine, ki je opredeljena kot »posebna oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na nerazdeljeni stvari, pri čemer vsakemu od solastnikov pripada delež, določen v sorazmerju s celoto. Namen magistrskega dela je ponuditi oporo vsem solastnikom, ki imajo željo po sporazumnem reševanju in uravnoteženju interesov vseh solastnikov. Predstavljeni so širši aspekti in prednosti, ki jih predstavlja sporazumna fizična delitev solastnine na nepremičninah. Posluževanje po pravnih institutih v pravdnem postopku s strani solastnikov nepremičnin, namreč predstavljajo tveganje dolgotrajnih in dragih sodnih postopkov, kjer uspeh posameznega solastnika ni v naprej gotov. Slednjim se je z uporabo in poznavanjem ustreznih institutov moč izogniti, saj instituti zavarovanja pravic vsem prava veščim solastnikom omogočajo enakopravne možnosti uspeha pri delitvi solastnine na nepremičninah zlasti, ko obstaja soglasje med solastniki. Osredotočenost magistrskega dela je orientirana v iskanju in predstavitev institutov, s katerimi je mogoče na sporazumen način rešiti primarno fizično delitev solastniških nepremičnin v Republiki Sloveniji. Poleg navedenega so z interdisciplinarnim presekom analize ob uporabi induktivne, deduktivne ter znanstveno raziskovalne metode sinteze pri preučevanju strokovne literature, uporabljene še komparativna ter empirična znanstveno raziskovalna metoda pri preučevanju relevantne sodne prakse. Analizirani in po praktični uporabnosti so koncizno predstavljeni instituti, ki vsem prava veščim solastnikom na sporazumen način omogočajo enakopravne možnosti uspeha pri delitvi solastnine na nepremičninah.
Ključne besede: solastnina, mirno reševanje sporov, instituti, nepravdni postopek, delitev, prenehanje, sodišče, zemljiška knjiga
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 379; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,27 MB) |
430. Kodeks sodniške etike : diplomsko deloAnita Logar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava Kodeks sodniške etike. Namen dela je pregled etičnih zapovedi, po katerih se ravnajo sodniki in so zapisane v Kodeksu sodniške etike. Za primerjavo, kako Kodeks sodniške etike živi v vsakdanjem delu in življenju sodnikov v njihovem poklicnem in zasebnem življenju, so navedena načelna mnenja Komisije za etiko in integriteto. Načelna mnenja so povezana s primeri iz odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice in z določbami Ustave Republike Slovenije. Pri vsakem načelnem mnenju so navedeni odzivi medijev, če je zadeva prišla v javnost in se je o njej pisalo v medijih. Z analitično metodo načelnih mnenj Komisije za etiko in integriteto v letih od 2015 do 2024 je bilo raziskano, da je Komisija za etiko in integriteto izdala 26 načelnih mnenj in štiri smernice za ravnanje sodnikov. V 15 obravnavanih primerih ravnanje sodnika ni bilo v skladu z načeli, zapisanimi v Kodeksu sodniške etike, v 11 obravnavanih primerih pa je Komisija za etiko in integriteto ugotovila, da bi ravnanje sodnika poseglo v posamezno načelo. Ravnanje sodnika najpogosteje ni bilo v sladu z načeloma IX (odnos) in X (ugled). To diplomsko delo bo doprineslo k lažjemu razumevanju Kodeksa sodniške etike in z njim povezane funkcije sodnika v vsakdanjem življenju in delu. Etika je veda, ki usmerja človekovo vedenje v družbi, zasebnem in poslovnem življenju. Določa, kaj je prav in kaj narobe, ter se prilagaja geografskim in situacijskim spremembam, obenem je osebno prepričanje, ki ga pridobimo skozi vzgojo in izobraževanje ter ga nadgrajujemo skozi življenje. Etika se razlikuje od prava, saj je bolj prožna in emocionalna, medtem ko pravo temelji na razumskih pravilih. Etika se spreminja glede na kulturne in verske norme različnih družb, zato je pomembno razumeti etična pravila drugih kultur. Pomembna je tudi v različnih poklicih, kjer se povezuje z integriteto, spoštovanjem in odgovornostjo. Posebej pomembna je za sodnike, ki morajo delovati v skladu z etičnimi načeli, da zagotavljajo pravičnost in človečnost v svojih odločitvah.
Ključne besede: etika, sodniška etika, kodeks sodniške etike, sodnik, Komisija za etiko in integriteto, načelno mnenje, smernice
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 364; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,28 MB) |
