501. |
502. |
503. |
504. |
505. |
506. |
507. |
508. Razvoj kakovosti v javnem sektorju v SlovenijiVinko Gregl, 2025, diplomsko delo Opis: V Sloveniji se v javnem sektorju trudijo izboljšati kakovost dela in storitev, ki jih ponujajo ljudem. Pri tem se uporablja Evropski okvir za upravljanje kakovosti, ki pomaga organizacijam, da se bolje organizirajo, poslušajo potrebe ljudi, izboljšujejo svoje procese in skrbijo za zaposlene. Namen tega je, da se javne ustanove vodijo bolj učinkovito, pregledno in odgovorno ter da so storitve čim boljše in dostopne za vse.
Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo, metaanalizo, opazovanje in anketiranje. Podatke smo zbirali preko spletnega vprašalnika, ki je bil poslan 71 slovenskim podjetjem iz javnega cestnega potniškega prometa. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo računalniške programske opreme in predstavili v grafični obliki.
Rezultati raziskave kažejo, da je uporaba EFQM modela v javnem linijskem prevozu v Sloveniji še omejena, a tisti, ki ga uporabljajo, opažajo izboljšave, predvsem pri zmanjšanju pritožb in večji preglednosti procesov. Kljub pozitivnim vplivom na kakovost storitev in učinkovitost procesov se pojavljajo izzivi pri usklajevanju procesov, komunikaciji in vključevanju zaposlenih. Za nadaljnje izboljšave so priporočeni boljša usklajenost med prevozniki, večja vključenost uporabnikov, izboljšano usposabljanje, uporaba sodobnih tehnologij in spodbujanje trajnostnih praks.
Zaključimo lahko, da je EFQM model kljub začetnim izzivom pomembno orodje za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti v javnem potniškem prometu, zato je nujno nadaljnje vlaganje v njegovo širšo implementacijo in prilagajanje specifičnim potrebam javnega sektorja.
Ključne besede: razvoj, kakovost, javni sektor, javni prevoz, efqm model
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 469; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,24 MB) |
509. Ekonomske prednosti pristopa Slovenije k EUDomen Javeršek, 2025, diplomsko delo Opis: Raziskava obravnava ekonomske učinke članstva Slovenije v Evropski uniji (EU), pri čemer se v analizi osredotočamo na gibanje ključnih makroekonomskih agregatov, in sicer bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, stopnjo zaposlenosti, neposredne tuje investicije, trgovinsko bilanco in mobilnost študentov v okviru programa Erasmus+. S pomočjo metodološkega pristopa časovnih serij smo želeli ugotoviti, kako so se ti agregati spreminjali po vstopu Slovenije v EU, ter preveriti medsebojne povezave med njimi. Pri tem smo oblikovali hipoteze, ki smo jih empirično preverili z enostavno in multiplo regresijsko analizo, pri čemer smo ocenjevali smer in statistično značilnost vpliva posameznih dejavnikov na BDP na prebivalca. Rezultati kažejo, da ima rast zaposlenosti pozitiven vpliv na rast BDP na prebivalca, kar potrjuje pomen trga dela za gospodarsko stabilnost. Trgovinska bilanca se je po vstopu v EU izboljšala, vendar občasno kaže negativne učinke, povezane z višjim uvozom, kar se je potrdilo tudi v regresijski analizi. Neposredne tuje investicije so se izkazale kot pomemben dejavnik za
gospodarsko rast, čeprav so bile podvržene nihanjem zaradi globalnih kriz in domačih strukturnih omejitev. Erasmus+ program je pomembno prispeval k internacionalizaciji izobraževanja in s tem posredno k dolgoročni rasti človeškega kapitala in konkurenčnosti. Na podlagi analize so oblikovani predlogi za učinkovitejše izkoriščanje prednosti članstva v EU, ki vključujejo večjo privlačnost za tuje investicije, krepitev izvozne konkurenčnosti ter nadaljnjo podporo izobraževalni mobilnosti. Raziskava tako ponuja celovit vpogled v ekonomske koristi članstva Slovenije v EU in podlago za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: BDP na prebivalca, zaposlenost, neposredne tuje investicije, trgovinska bilanca, Erasmus+.
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 356; Prenosov: 26
Celotno besedilo (678,24 KB) |
510. Podatkovni pristop v proizvajalni funkcijiMatic Kurent, 2025, diplomsko delo Opis: Nenehni razvoj in investiranje v nove proizvodne procese je ključ do uspeha in konkurenčnosti podjetja. Nit raziskave predstavlja ekonomsko preučevanje postavitve proizvodne linije za izdelavo konstrukcijskega lesa. Podjetje trenutno primarno predeluje les. S to pridobitvijo bi na trgu ponujali končni produkt, s katerim bi dosegli višjo dodano vrednost. Nekaj izmed ključnih problemov, ki jih obravnavamo, je povezano s stroški proizvodnje, z oskrbo s surovino in z donosnostjo investicije. Z analizo stroškov in prihodkov bo podjetje doseglo točko preloma pri 2.322 m3 letne proizvodnje. Podjetje bo vse od te točke naprej ustvarjalo dobiček. Pri načrtovanih proizvedenih 6.000 m3 lesnih lamelah, namenjenih leseni gradnji, se bo investicija povrnila v približno štirih letih. Z ustrezno kakovostjo, zanesljivo dobavo in natančnostjo bo podjetje lahko uspešno na trgu. Možnost lastne predelave lesa organizaciji predstavlja popolno neodvisnost. To pomeni, da bo surovina za proizvodnjo konstrukcijskega lesa praktično vedno na voljo. Cena vhodnega materiala (les) pa bo določala, ali bo za podjetje smiseln uvoz surovine. V nasprotnem primeru bo današnja proizvodna linija namenjena pripravi lamel za nadaljnjo izdelavo končnega produkta. Trg, ki si ga podjetje želi osvojiti, je domači (slovenski trg) in trg držav bivše Jugoslavije. Lesena gradnja osvaja trg in dokazuje, da se lahko naravni material s pomočjo visoke tehnologije uporablja tudi pri zahtevnejših gradnjah. Preučevano podjetje je prepoznalo potencial, zato je odločitev za izgradnjo nove proizvodnje linije smiselna in sledi potrebam trga. Pričakovati je razvoj novih lesnih kompozitov, ki bodo gradnjo z lesom še podkrepili.
Ključne besede: Lesna industrija, konstrukcijski les, investicija, točka preloma, razvoj lesnih kompozitov.
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 328; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,40 MB) |
