501. |
502. |
503. |
504. |
505. |
506. Socialna izolacija kot dejavnik tveganja za zdravje starejših odraslih : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTina Slapar, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Magistrsko delo obravnava vpliv socialne izolacije na zdravje starejših odraslih. V sodobni družbi, kjer se življenjska doba podaljšuje in se spreminjajo družinski modeli, se povečuje število starejših odraslih, ki živijo sami in se soočajo z omejenimi socialnimi stiki. Socialna izolacija se kaže kot pomemben dejavnik tveganja, saj vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje ter povečuje pojav kroničnih bolezni. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni analizi podatkov mednarodne raziskave SHARE, izvedene v Sloveniji. Analizirali smo povezanost pogostosti in kakovosti socialnih stikov, oblik socialne podpore in demografskih dejavnikov (spol, starost, izobrazba, dohodek) s samooceno zdravstvenega stanja starejših odraslih. Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je socialna izolacija povezana s slabšo samooceno zdravja in pogostejšim pojavljanjem kroničnih bolezni. Starejši odrasli, ki živijo sami, pogosteje poročajo o slabšem zdravju v primerjavi s tistimi, ki živijo z drugimi. Članstvo v društvih in organizacijah se je pokazalo kot zaščitni dejavnik, saj spodbuja večjo socialno vključenost in boljše počutje. Demografski dejavniki pomembno prispevajo k tveganju za socialno izolacijo, pri čemer se posebej izpostavljata nižja izobrazba in nižji dohodek. Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da socialna izolacija pomembno vpliva na zdravje starejših odraslih. Poudarjajo pomen krepitve socialnih mrež, dostopnosti podpornih programov in spodbujanja aktivnega staranja. Magistrsko delo ponuja izhodišča za oblikovanje ukrepov in politik, ki bi prispevali k zmanjševanju tveganja socialne izolacije ter izboljšanju zdravja in s tem povezano kakovostjo življenja starejših odraslih v Sloveniji.
Ključne besede: socialna izolacija, starejši odrasli, socialni stiki, zdravje, SHARE
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2026; Ogledov: 351; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (2,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
507. From call to diagnosis: improving stroke triage in the medical dispatch unitStjepan Petričević, Igor Pelaić, Božidar Veljković, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction. This study aimed to assess current stroke triage practices in the Medical Dispatch Unit (MPDJ) using the Croatian Emergency Call Reception Index, in order to identify areas for improvement in dispatcher training and caller awareness. Methods. A retrospective analysis was conducted using data from the e-Hitna system of the Zagreb County Emergency Medical Institute for the year 2023. Triage categories “Headache” (A.18) and “Altered consciousness/paralysis” (A.25) were analyzed in relation to confirmed stroke diagnoses based on ICD-10 codes (G45–G45.9, I60–I69.9). Statistical analysis included chi-square and Welch’s t-test. Results. A statistically significant association was found between the triage category “Altered consciousness/ paralysis” and confirmed stroke diagnosis (χ² = 11.82; p < 0.001). Many stroke patients were initially categorized under non-specific symptoms. No significant sex difference was observed in triage allocation (p = 0.9508), while women were significantly older than men (p < 0.001). Conclusion. Findings highlight the need for enhanced dispatcher education and public awareness on stroke symptoms. Improvements in stroke recognition protocols and follow-up with clinical outcomes are recommended to ensure more accurate and timely prehospital triage.
Ključne besede: možganska kap, nujna medicinska pomoč, razvrščanje pacientov, retrospektivne študije, dispečerske službe, izobraževanje, medicina, sprejemanje odločitev
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2026; Ogledov: 407; Prenosov: 3
Celotno besedilo (857,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
508. Medgeneracijski prenos v družinah s tvegano in prekomerno rabo alkohola, skozi prizmo teorije navezanosti in epigenetikeAleksandra Pušnik, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga raziskuje medgeneracijski prenos posledic življenja v družinah s tvegano in prekomerno rabo alkohola ter se osredotoča na povezave med teorijo navezanosti, epigenetskimi mehanizmi in konceptom razvojne travme. Namen raziskave je bil celovito osvetliti, kako zgodnje izkušnje, odnosi s primarnimi skrbniki in travmatične okoliščine vplivajo na psihološki in biološki razvoj posameznika ter kako ti dejavniki oblikujejo tveganje za zasvojenost in ponavljanje disfunkcionalnih vzorcev skozi generacije.
V teoretičnem delu naloga predstavi ključne koncepte teorije navezanosti, ki pojasnjuje, da kakovost zgodnjih odnosov določa posameznikovo sposobnost regulacije čustev, oblikovanja samopodobe in vzpostavljanja intimnih odnosov. Nadalje so obravnavane epigenetske raziskave, ki dokazujejo, da travmatične izkušnje in starševska skrb vplivajo na izražanje genov in stresno odzivnost, kar potrjuje biološki temelj medgeneracijskega prenosa ranljivosti. Analizirana je tudi dinamika alkoholnih družin z vidika družinskih vlog in razvojnih faz, pri čemer so izpostavljene psihološke posledice za otroke staršev s prekomerno rabo alkohola.
Naloga združuje psihološke, nevrobiološke in socialne perspektive ter zagovarja celosten pristop k obravnavi zasvojenosti, ki presega simptomatsko zdravljenje in vključuje delo na travmatičnih koreninah ter sistemskih družinskih vzorcih. Posebno je poudarjena terapevtska vrednost odnosov, ki temeljijo na varni navezanosti, saj predstavljajo najmočnejši zaščitni dejavnik in temelj za okrevanje. Epigenetska plastičnost in nevroplastičnost potrjujeta, da spremembe, kljub globokim posledicam travme, ostajajo možne. Naloga tako prispeva k boljšemu razumevanju prekomerne rabe alkohola kot kompleksnega biopsihosocialnega pojava ter ponuja podlago za razvoj učinkovitih preventivnih in terapevtskih pristopov.
Ključne besede: teorija navezanosti, epigenetika, razvojna travma, tvegana in prekomerna raba alkohola, medgeneracijski prenos, družinska dinamika, otroci staršev s prekomerno rabo alkohola
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2026; Ogledov: 361; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,19 MB) |
509. |
510. |
