541. Pomen prilagoditev bivalnega okolja za varnost oseb, obolelih za demenco, v domovih za starejše : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTina Serdinšek, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Magistrsko delo obravnava pomen prilagajanja bivalnega okolja za zagotavljanje varnosti oseb, obolelih za demenco, v domovih za starejše. Metode: Raziskava je bila izvedena po kvalitativni raziskovalni metodi z uporabo 10 polstrukturiranih intervjujev z zaposlenimi in svojci v treh domovih za starejše Mavida Group. Vprašanja so bila oblikovana na podlagi pregleda relevantne literature in postavljenih ciljev raziskave, pri čemer smo se osredotočili na percepcijo varnosti in učinkovitosti prilagoditev bivalnega okolja za osebe, obolele za demenco. Rezultati: Fizične prilagoditve, kot so odstranjevanje pragov, držala in varnostni sistemi, so se izkazale za učinkovite pri zmanjševanju tveganja padcev. Zaposleni opozarjajo na pomanjkanje kadra in izzive pri obvladovanju begavosti, medtem ko svojci cenijo varnostne ukrepe in dobro komunikacijo. Ugotovljeno je bilo, da prilagoditve, kot so jasna označitev prostorov, dobra osvetljenost in dostopnost do zunanjih površin, dodatno izboljšujejo orientacijo in zmanjšujejo stres pri stanovalcih, ki so oboleli za demenco. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da so prilagoditve bivalnega okolja ključne za izboljšanje varnosti in kakovosti življenja oseb, obolelih za demenco. Kljub učinkovitim ukrepom pa ostajajo izzivi, kot so individualizacija pristopa, zagotavljanje dodatnega kadra, boljša integracija sodobnih tehnoloških rešitev. Priporočila, ki temeljijo na raziskavah vključujejo širšo implementacijo prilagoditev, večje vključevanje svojcev ter večjo interdisciplinarno podporo zaposlenim, kar bi omogočilo celostno in prilagojeno obravnavo stanovalcev.
Ključne besede: demenca, bivalno okolje, prilagoditve, varnost, domovi za starejše
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2025; Ogledov: 342; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (2,36 MB) |
542. Uporaba metod in pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaKarina Vidovič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo metod in pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji. Alternativna medicina postaja vse bolj priljubljena kot dopolnilo k tradicionalnim zdravstvenim storitvam, zlasti med starejšimi odraslimi, ki se pogosto soočajo s kroničnimi boleznimi in iskanjem celostnih pristopov k izboljšanju kakovosti življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pogosto starejši odrasli uporabljajo alternativno medicino, katere vrste so med njimi najbolj priljubljene ter kateri dejavniki vplivajo na njihovo odločitev za uporabo tovrstnih metod. Diplomska raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke za empirično raziskavo smo zbirali z anketiranjem starejših odraslih v Sloveniji. V raziskavi je sodeloval 101 starejši odrasli. Anketiranje je potekalo od decembra 2024 do januarja 2025 na ulicah Mestne občine Ptuj, v okoliških vaseh in v Domu upokojencev Ptuj. Podatke smo analizirali z izbranimi metodami deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati raziskave so pokazali, da starejši odrasli pogosto uporabljajo alternativno medicino, zlasti zeliščne pripravke in masažne terapije. Ugotovljeno je bilo tudi, da so ženske pogostejše uporabnice alternativnih metod. Izkazalo se je tudi, da so vse razlike v pogostosti uporabe različnih pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi glede na spol, starost, izobrazbo in njihov dohodek statistično značilne. Povezanost med pogostostjo uporabe različnih pristopov alternativne medicine in zadovoljstvom z lastnim zdravstvenim stanjem starejših odraslih pa se ni pokazala kot statistično pomembna. Raziskava ponuja vpogled v razširjenost in percepcijo alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji, kar je lahko osnova za nadaljnje raziskave in za oblikovanje inovativnih zdravstvenih storitev in programov, prilagojenih njihovim potrebam, motivom, željam in pričakovanjem.
Ključne besede: alternativna medicina, starejši odrasli, socialna gerontologija, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2025; Ogledov: 305; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,41 MB) |
543. Raziskovalno delo s pomočjo umetne inteligence : priročnikSrečo Zakrajšek, 2025, strokovna monografija Opis: Priročnik: Raziskovalno delo s pomočjo umetne inteligenc združuje temeljna načela raziskovalne metodologije z novimi možnostmi uporabe umetne inteligence (UI) pri raziskavah. Predstavlja različne raziskovalne metodologije (kvantitativne, kvalitativne, mešane metode, eksperimentalne, deskriptivne, primerjalne, zgodovinsko-analitične in akcijsko raziskovanje) ter ponuja praktične vzorce načrtov iz izvedbe raziskav. Avtor opozarja na pomen etike, verodostojnosti in zanesljivosti podatkov ter predlaga, kako lahko UI pripomore k hitrejšemu načrtovanju, obdelavi podatkov, pisanju poročil in refleksiji. Delo je namenjeno predvsem študentom, raziskovalcem in praktikom, ki želijo združiti klasične raziskovalne pristope z naprednimi digitalnimi orodji.
Ključne besede: ChatGPT, umetna inteligenca, raziskovalno delo, raziskovalne metodologije, priročniki
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2025; Ogledov: 406; Prenosov: 21
Celotno besedilo (5,14 MB) |
544. |
545. Razvoj namenskega stroja za profiliranje diamantnih ploščKristjan Šmit, 2025, magistrsko delo Opis: V steklarski industriji diamantne plošče predstavljajo orodje za natančno brušenje, vendar se zaradi specifičnih delovnih pogojev neenakomerno obrabljajo. Posledično nastajajo jamice in utori, ki povzročajo zmanjšano kakovost brušenja, povečane vibracije ter prezgodnje zavrženje plošč kljub še uporabnemu diamantnemu nanosu. V magistrskem delu je bil razvit namenski stroj za profiliranje, katerega cilj je obnovitev enakomerne površine plošč in njihova ponovna uporaba. Prototip omogoča natančno odstranjevanje obrabljenega materiala, hkrati pa ohranja preostali nanos in zagotavlja stabilen, ponovljiv proces. Validacija v industrijskih pogojih je potrdila, da profiliranje znatno zmanjša hrapavost površine in vibracije ter poveča učinkovitost brušenja. Rezultati potrjujejo, da razviti sistem
omogoča podaljšanje življenjske dobe diamantnih plošč, zmanjšuje proizvodne stroške in količino odpadkov ter prispeva k trajnostnemu razvoju v steklarski industriji.
Ključne besede: diamantna plošča, profiliranje, obraba, brušenje stekla, trajnostna proizvodnja
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2025; Ogledov: 269; Prenosov: 4
Celotno besedilo (4,74 MB) |
546. VLOGA DIGITALNIH MEDIJEV PRI OBLIKOVANJU JAVNEGA MNENJA V KRIZNIH SITUACIJAHDarja Gazvoda, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu preučujemo vlogo digitalnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja v kriznih situacijah. Namen magistrskega dela je analizirati rabo digitalnih medijev pri spremljanju družbeno relevantnih vsebin v Sloveniji, zaupanje vanje ter njihov vpliv na oblikovanje stališč. V prvem delu teoretično opredelimo ključne značilnosti digitalnih medijev, načine širjenja informacij ter vpliv algoritmične personalizacije, kar prispeva k pojavu dezinformacij, senzacionalističnega poročanja in manipulacije javnega mnenja. Ob tem predstavimo tudi pomen medijske pismenosti kot enega izmed ključnih orodij za zmanjševanje negativnih učinkov širjenja napačnih informacij.
Empirični del raziskave temelji na podatkih, zbranih s spletnim anketnim vprašalnikom med slovenskimi uporabniki digitalnih medijev (N = 207), katerih analiza je omogočila preučevanje povezav med demografskimi značilnostmi, uporabo digitalnih medijev ter zaznavanjem kriznih informacij. Analiza je pokazala, da starejši anketiranci pogosteje spremljajo informacije o kriznih dogodkih prek digitalnih medijev kot mlajši, kar pa je verjetno povezano predvsem s specifikami vzorca. Stopnja izobrazbe se ni izkazala kot statistično značilen dejavnik pri preverjanju verodostojnosti informacij ali zaupanju v digitalne medije. Prav tako ni bila potrjena povezava med pogostostjo uporabe digitalnih medijev in zaznavanjem dezinformacij, medtem ko je bila identificirana šibka pozitivna povezava med uporabo digitalnih medijev in zaznavanjem njihovega vpliva na oblikovanje stališč o družbeno pomembnih temah. Analiza razlik med spoloma ni razkrila statistično značilnih razlik v zaznavanju senzacionalizma.
Študija prispeva k razumevanju vloge digitalnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja v kriznih razmerah ter nudi izhodišča za nadaljnje raziskave in razvoj smernic medijske pismenosti.
Ključne besede: digitalni mediji, javno mnenje, krizne situacije, dezinformacije, verodostojnost informacij
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2025; Ogledov: 339; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,21 MB) |
547. |
548. (Ne)srečnost vmesnega : cukrarna medetaža kot razstavni, ustvarjalni, družabni in delovni prostorNeja Vičič, 2025, diplomsko delo Ključne besede: diplomske naloge, medetaža, Galerija cukrarna, obiskovalska izkušnja, prostorske ureditve, predlogi
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2025; Ogledov: 259; Prenosov: 11
Celotno besedilo (5,87 MB) |
549. Digitalizacija in tehnostres v povezavi z izgorelostjo zaposlenih v slovenskem zdravstvuEmina Topalović, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga prikazuje neposreden vpliv digitalizacije na zaposlene v slovenskem zdravstvu, s posebnim poudarkom na doživljanju tehnostresa in njegovi povezavi z zaznanim občutkom izgorelosti na delovnem mestu. Namen raziskave je bil preveriti, kako posamezni elementi digitalne preobremenjenosti, kot so kompleksnost sistemov, pomanjkanje organizacijske podpore in zaznani občutek invazivnosti tehnologije, vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter počutje zaposlenih. Teoretična izhodišča temeljijo na sociološkem konceptu birokratizacije in racionalizacije dela po Maxu Webru, ki ga dopolnjujeta konfliktna ter feministična teorija v povezavi z digitalno neenakostjo.
Uporabljen je bil kombinirani raziskovalni pristop, ki je vključeval kvantitativno spletno anketo (N = 464) in kvalitativne poglobljene intervjuje (N = 10). Rezultati analize so pokazali, da zaznani občutek tehnostresa pomembno in statistično značilno napoveduje višjo stopnjo zaznane izgorelosti. Ugotovljena je bila tudi negativna korelacija med naklonjenostjo do uporabe IKT in doživljanjem tehnostresa; posamezniki z višjo digitalno samozavestjo so redkeje poročali o občutkih obremenjenosti. Stopnja zaznanega tehnostresa statistično značilno vpliva tudi na nižje zadovoljstvo pri delu. Poleg tega se je izkazalo, da so demografski dejavniki, kot sta spol in starost, pomembni pri zaznavanju digitalnih obremenitev. Ženske so v večji meri poročale o frustracijah in negotovosti, mlajši zaposleni o pritiskih zaradi višjih pričakovanj, starejši o občutkih negotovosti zaradi nižjih digitalnih kompetenc. Kvalitativni podatki intervjujev so kvantitativna spoznanja dodatno podkrepili z osebnimi izkušnjami udeležencev.
V nalogi opozarjamo na nujnost celostnega pristopa k digitalizaciji zdravstva, ki mora upoštevati človeški dejavnik, uporabniško izkušnjo in pomen ustrezne organizacijske podpore. Raziskava odpira prostor za nadaljnje študije in oblikovanje konkretnih smernic za bolj trajnostno ter psihološko varno digitalno preobrazbo zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: Digitalizacija zdravstva, tehnostres, izgorelost, zadovoljstvo pri delu, IKT, zdravstveni delavci, digitalne kompetence
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 348; Prenosov: 11
Celotno besedilo (5,57 MB) |
550. Generacije v poslovnem okolju – razvoj in prehod kariereMARINA PAJIĆ IVANOVIĆ, 2025, ni določena Opis: Cilj je ove doktorske disertacije usporedba razvoja i tranzicije karijera pripadnika različitih generacija u Republici Hrvatskoj. Poseban naglasak u okviru karijernoga razvoja stavlja se na ostvarenje uporišta u karijeri, ispunjenje očekivanja u karijeri te zadovoljstvo karijerom, dok su u sklopu tranzicija u karijeri obrađeni generatori tranzicije, odnosno push i pull čimbenici. Istraživanje je provedeno upotrebom kombiniranoga pristupa kvantitativne i kvalitativne metodologije. U okviru karijernoga razvoja kvantitativno istraživanje provedeno je na uzorku zaposlenih u Republici Hrvatskoj (N = 497) te su rezultati pokazali da postoji statistički značajna razlika u karijernim uporištima među pripadnicima različitih generacija, i to u općoj menadžerskoj kompetenciji, autonomiji i neovisnosti, sigurnosti i stabilnosti te poduzetničkoj kreativnosti. Kada je riječ o ispunjavanju očekivanja u karijeri, hipoteza je djelomično potvrđena, i to za tvrdnju vezanu za financijski aspekt, a kada je riječ o zadovoljstvu karijerom, nije pronađena statistički značajna razlika među pripadnicima različitih generacija. Kvalitativni dio istraživanja u okviru ove teme, proveden s pomoću fokusnih grupa, pokazuje da je uloga sustava upravljanja ljudskim resursima u ispitivanim fenomenima karijernoga razvoja pasivna i administrativna. U okviru tranzicija u karijeri provedeno je kvantitativno istraživanje na uzorku (N = 349) ispitanika koji su u radnome odnosu i koji su imali iskustvo tranzicije, a rezultati su pokazali da ne postoji statistički značajna razlika u generatorima tranzicije. Važna praktična implikacija proizlazi iz kvalitativnoga istraživanja u kojemu su definirani push i pull čimbenici s pomoću provedenih intervjua, ali i dodatnoga kvantitativnog istraživanja uporišta i generatora tranzicije na uzorku (N = 101) zaposlenika specifične organizacije. Razlike koje su se pojavile u širemu uzorku, a nisu se replicirale u uzorku iz jedne organizacije, mogu se objasniti utjecajem organizacijskoga konteksta te donose važnu praktičnu implikaciju rada na način da organizacija može djelovati kao stabilizacijski faktor koji ublažava generacijske razlike u doživljaju karijernih vrijednosti.
Ključne besede: generacija, razvoj i tranzicija u karijeri, uporišta u karijeri, ispunjavanje očekivanja u karijeri, zadovoljstvo karijerom i generatori tranzicije (push i pull čimbenici)
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 267; Prenosov: 7
Celotno besedilo (4,50 MB) |
