551. Instrumentalnost in avtonomnost postjugoslovanskega filma : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Humanistične znanostiAleš Čakalić, 2025, doktorska disertacija Opis: Postjugoslovanski film opredeljujem kot korpus filmskih del, ki se ukvarjajo z vprašanji razpada Jugoslavije, njegovih družbenih posledic ali mednacionalnih odnosov v nekdanji skupni državi, ki so na nasilni razpad države vplivali. V postjugoslovanskem filmu prepoznam dva načina razumevanja umetniškega ustvarjanja in izjavljanja: instrumentalno linijo, ki filme podredi vlogi prenašanja političnih in ideoloških sporočil, ter avtonomno linijo, v kateri si ustvarjalci vzamejo pravico do svobodnega umetniškega izražanja, kar – v skladu s spoznanji sodobne filozofije umetnosti – generira avtentične umetniške resnice. Osrednje raziskovalno vprašanje te disertacije je, katere umetniške resnice generira avtonomni postjugoslovanski film. Krvavi razpad Jugoslavije se ob tem izkaže za posledico delovanja hujskaškega nacionalizma, ki je po smrti predsednika Tita izkoristil pritajena mednacionalna sovraštva, jih s pomočjo servilnih režimskih medijev kanaliziral v vojno in jih uporabil za kovanje vojnega dobička; ob čemer so bili na vseh vpletenih straneh storjeni vojni zločini. Ugotovim, da je osrednji dogodek oz. badioujevska konfiguracija postjugoslovanskega filma sekvenca filmov, ki jo po zgledu jugoslovanskega filmskega »črnega vala« iz 60. in 70. let 20. stoletja poimenujem postjugoslovanski črni film.
Ključne besede: postjugoslovanski film, instrumentalnost, avtonomnost, razpad Jugoslavije, umetniške resnice, postjugoslovanski črni film
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2026; Ogledov: 243; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (7,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
552. Klinični podatki odraslih bolnikov z osteoartritisom (OA) kolena, zdravljenih z enkratno intraartikularno injekcijo avtolognih celic stromalne vaskularne frakcije (SVF)Mohsen Hussein, Lenart Girandon, Matija Veber, Lara Redek Žnidaršič, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Opis: Ta podatkovna zbirka vsebuje anonimizirane klinične podatke odraslih bolnikov z osteoartritisom (OA) kolena, zdravljenih z enkratno intraartikularno injekcijo avtolognih stromalnih celic, pridobljenih iz maščobnega tkiva in apliciranih v obliki stromalne vaskularne frakcije (SVF). Bolniki so bili zdravljeni v Arthros v obdobju 2020–2022. Podatkovni niz podpira raziskave o učinkovitosti in varnosti terapije s SVF ter omogoča raziskovanje dejavnikov, povezanih z bolnikom in zdravljenjem, ki vplivajo na klinične izide v enem letu.
Izhodiščni podatki pacienta vključujejo spol, starost ob začetni oceni, indeks telesne mase (BMI) ter radiološko stopnjo osteoartritisa, razvrščeno po Kellgren–Lawrenceovi (KL) klasifikaciji (stopnji II–III). Izhodiščna intenzivnost bolečine je podana z uporabo Visual Analog Scale (VAS), kar omogoča opredelitev bremena simptomov pred zdravljenjem.
Klinični izidi so ocenjeni z vprašalnikom Knee Injury and Osteoarthritis Outcome Score (KOOS), ki vključuje domene bolečina (Pain), simptomi (Symptoms), aktivnosti vsakodnevnega življenja (ADL), šport in rekreacija (Sport and Recreation) ter kakovost življenja (QoL). Podatki KOOS so zabeleženi ob začetku ter ob kontrolnih pregledih 3 in 12 mesecev po aplikaciji SVF, kar omogoča analizo kratkoročnih in srednjeročnih sprememb v bolnikovem zaznavanju funkcije kolena in kakovosti življenja.
Podatkovna zbirka dodatno vključuje kazalnike, ki opisujejo apliciran produkt SVF in odmerek celic, vključno s skupnim številom jedrnih celic (TNC) ter merami kolonijotvornih enot fibroblastov (CFU-F). Ti podatki skupaj omogočajo raziskovanje morebitnih razmerij med odmerkom in odzivom ter napovednih dejavnikov (npr. starost, spol, BMI, stopnja OA in odmerek celic), ki vplivajo na klinično izboljšanje po avtologni terapiji s SVF pri osteoartritisu kolena.
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2026; Ogledov: 323; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
553. Varčevalne navade SlovencevTjaša Mihelčič, 2026, diplomsko delo Opis: Učinkovito upravljanje osebnih financ je ključno za zagotavljanje naše finančne prihodnosti. Kljub temu številni posamezniki ne varčujejo redno ali pa ne vedno, katera oblika varčevanja je zanje najprimernejša. Za pravilno odločitev mora posameznik najprej analizirati svoje trenutno finančno stanje, določiti cilje ter časovni okvir njihovega doseganja. Pri tem lahko izbira med različnimi oblikami varčevanja, ki se razlikujejo glede na stopnjo tveganja, likvidnost in donosnost. Varčevanje pomeni zavestno odpoved trenutni porabi, z namenom da bi sredstva
uporabili kasneje, ko bodo za nas imela večjo vrednost ali pomen. Višina privarčevanih sredstev je odvisna od finančne situacije posameznika, višine prihodkov ter njegovih dolgoročnih ciljev. Zato je pomembno, da varčujemo v skladu z osebnimi finančnimi načrti ter izberemo obliko varčevanja, ki uravnoteži varnost in donosnost.
V diplomski nalogi smo preučevali varčevane navade Slovencev. V teoretičnem delu smo opredelili pojem varčevanja, njegov pomen ter najpogostejše oblike. V empiričnem delu smo z anketno raziskavo pridobili kvantitativne podatke o varčevalnih navadah, ki so nam omogočili podrobnejšo analizo. Ugotovili smo, da večina Slovencev varčuje, pri čemer je najbolj razširjeno varčevanje v bankah. Kljub temu pa obstaja prostor za izboljšave: stopnjo varčevanja bi lahko povečali z zmanjšanjem deleža nevarčevalcev, ki bi začeli z manjšimi, postopnimi prihranki v skladu s svojimi zmožnostmi, ter s krepitvijo zaupanja v različne varčevalne produkte. Poleg tega bi lahko obstoječe varčevalce spodbudili k pogostejšemu in sistematičnemu varčevanju z dodatno motivacijo in večjim poznavanjem ponudb varčevalnih
produktov in institucij.
Ključne besede: osebne finance, varčevanje, oblike varčevanja, varčevalne navade, finančni cilji
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2026; Ogledov: 701; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,24 MB) |
554. Organizacijska kultura in uspešnost poslovanjaMaja Stanič, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga preučuje povezavo med organizacijsko kulturo in uspešnostjo poslovanja podjetja. Izhodišče raziskave je vprašanje, kako vrednote, norme, običaji, simboli in komunikacija oblikujejo delovno okolje ter usmerjajo vedenje zaposlenih. Posebej nas je zanimalo, v kolikšni meri lahko pozitivna in dobro razvita kultura prispeva k večji zavzetosti, zadovoljstvu ter dolgoročni konkurenčnosti podjetja ter posledično uspešnosti poslovanja podjetja. Raziskava se ukvarja tudi z dilemami sodobnega poslovnega okolja, kjer se podjetja soočajo z dinamičnimi spremembami in potrebo po prilagodljivosti ter inovativnosti.
V teoretičnem delu so predstavljene različne opredelitve kulture in izpostavljene njene vloge pri oblikovanju organizacijskega vedenja. Poudarjeno je, da uspešnost poslovanja ne more temeljiti zgolj na finančnih kazalnikih, temveč vključuje tudi nefinančne dimenzije, kot so kakovost odnosov, ugled podjetja, inovativnost in sposobnost prilagajanja spremembam.
Empirični del temelji na anketni raziskavi, s katero smo analizirali stališča zaposlenih glede vpliva organizacijske kulture na njihovo delo in poslovne rezultate podjetja. Rezultati so pokazali, da zaposleni prepoznavajo kulturo kot ključni dejavnik, ki spodbuja motivacijo, produktivnost, občutek pripadnosti in medsebojno sodelovanje. Ugotovili smo, da odprta komunikacija, participativno vodenje ter možnost osebnega in strokovnega razvoja pomembno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in njihovo učinkovitost ter s tem na uspešnost poslovanja.
Na podlagi ugotovitev sklepamo, da je organizacijska kultura tesno povezana z uspešnostjo poslovanja. Podjetja, ki kulturo obravnavajo kot strateški dejavnik in jo zavestno razvijajo, lažje dosegajo trajnostno rast, stabilnost in dolgoročno konkurenčno prednost.
Ključne besede: organizacijska kultura, uspešnost poslovanja, zaposleni, motivacija, zavzetost
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2026; Ogledov: 446; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,04 MB) |
555. Organizacijski ukrepi in strategije za usklajevanje delovnih in zasebnih obveznostiMaja Hutevec, 2026, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi preučujemo, kako organizacije z uvedbo ustreznih ukrepov in strategij prispevajo k učinkovitejšemu usklajevanju delovnih in zasebnih obveznosti zaposlenih, s posebnih poudarkom na potrebah mladih staršev. Najprej osvetljujemo proces ravnanja z ljudmi v organizaciji, nato pa opredeljujemo pojem usklajevanja delovnih in zasebnih obveznosti ter njegov pomen. Predstavljamo usklajevanje na ravni posameznika, organizacije in države, težave ter posledice (ne) usklajenih delovnih in zasebnih obveznosti. Osredotočimo se na organizacijske ukrepe in strategije, v okviru katerih predstavimo certifikat Družini prijazno podjetje in njegov katalog. V empiričnem delu raziskujemo, kako k omenjenem problemu pristopajo organizacije s posebnim poudarkom na potrebah mladih staršev. Ugotavljamo, katere ukrepe organizacije dejansko ponujajo, kako pogosto in v kakšni meri se uporabljajo ter kakšen vpliv imajo na mlade starše. S pomočjo spletne ankete ugotavljamo, da je tema za mlade starše privlačna in želijo prispevati k boljšemu razumevanju ustvarjanja podpornega delovnega okolja. V diplomski nalogi smo postavili pet hipotez, na osnovi katerih smo ugotovili, da večina mladih staršev meni, da ukrepi niso dovolj jasno predstavljeni in dostopni. Največkrat koristijo ukrepe, ki pripomorejo k fleksibilnosti delovnega časa in delavnik prilagajajo zasebnim obveznostim. Pogostejšo rabo ukrepov pa jim preprečuje predvsem delovna kultura. Možnost koriščenja ukrepov in strategij najbolj prispeva k njihovemu zadovoljstvu doma in pri delu. Želijo si več časa z družino, več prostih dni ter več podpore s strani nadrejenih. Ugotovili smo tudi, da se pojavljajo primeri, ko ukrepi v podjetjih sploh niso dostopni, ter da imajo mladi starši kar nekaj zamisli za ukrepe, ki bi si jih želeli realizirane.
Ključne besede: usklajevanje, delovne obveznosti, zasebne obveznosti, mladi starši, certifikat Družini prijazno podjetje
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2026; Ogledov: 390; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,76 MB) |
556. Sodobni pristopi k organizaciji delaNina Špec, 2026, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi proučujemo organiziranje kot eno izmed ključnih funkcij menedžmenta, ki neposredno vpliva na uspešnost poslovanja podjetja, motivacijo zaposlenih in doseganje strateških ciljev organizacije. Organiziranje razumemo kot proces, s pomočjo katerega se vzpostavlja ustrezna struktura delovanja podjetja z jasno določenimi nalogami, odgovornostmi, pooblastili in razmerji med zaposlenimi. Gre za dinamičen proces, ki se mora nenehno prilagajati spremembam v okolju, tehnologiji in človeških virih.
V empiričnem delu raziskujemo organiziranost podjetja in njegove procese organiziranja dela. Z izpostavljenimi štirimi raziskovalnimi vprašanji ter s pomočjo spletne ankete smo ugotovili, da je organizacija dela v izbranem podjetju usmerjena v samoorganizacijo. Ugotovili smo tudi, da imajo vodje do zaposlenih previsoka pričakovanja glede na število zaposlenih na terenu. Zaposleni so sicer zadovoljni s trenutno organizacijo, vendar menijo, da so možne določene izboljšave. Dobra organizacija dela močno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Glede na to, da je ena glavnih predlaganih izboljšav ureditev sistemizacije dela, bi lahko rekli, da anketiranci do vodstva nimajo prevelikih pričakovanj. Tudi izvedeni intervjuji z vodstvom potrjujejo, da ima organizacija dela v podjetju ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitosti in zadovoljstva zaposlenih. Vodje so soglasni, da dobra organiziranost prinaša višjo delovno uspešnost, večjo motivacijo zaposlenih in boljše delovne pogoje, hkrati pa opozarjajo, da organizacija ni enoznačen proces, temveč zahteva prilagajanje, sodelovanje ter jasno komunikacijo med vsemi deležniki.
Ključne besede: Funkcije menedžmenta, razporeditev dela, organizacijsko okolje, sodobni pristopi k organizaciji dela
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2026; Ogledov: 343; Prenosov: 22
Celotno besedilo (631,75 KB) |
557. Etično sporne prakse v oglaševanjuDominika Dežman, 2026, diplomsko delo Opis: Oglaševanje je ključni element konkurenčnega trga, saj podjetjem omogoča gradnjo prepoznavnosti, povečanje prodaje in oblikovanje odnosa s potrošniki. Gre za plačano, ciljno usmerjeno komunikacijo, ki s pomočjo različnih medijev posreduje informacije, prepričuje in vpliva na vedenje. Zaradi želje po večji učinkovitosti pa se v praksi pogosto pojavljajo etično sporne prakse, kot so zavajanje, manipulacija in skriti stroški. Takšna ravnanja niso problematična le z vidika posameznih potrošnikov, temveč dolgoročno zmanjšujejo zaupanje v oglaševalsko industrijo in trg kot celoto. Z namenom preprečevanja etično spornih praks so se razvili različni mehanizmi varstva, med katerimi imajo pomembno vlogo zakonodaja, samoregulativni kodeksi in nadzorna telesa, kot je Oglaševalsko razsodišče. Namen diplomskega dela je analizirati razsodbe Oglaševalskega razsodišča pri Slovenski oglaševalski zbornici v obdobju 2009–2023 in ugotoviti, katere določbe Slovenskega oglaševalskega kodeksa so najpogosteje predmet prijav in kršitev. Raziskava se osredotoča na razlikovanje med utemeljenimi in neutemeljenimi prijavami. Uporabljena je bila kombinacija kvantitativne in kvalitativne metode: kvantitativna analiza je zajela 423 razsodb, kvalitativna pa je omogočila podrobnejši vpogled v razloge za odločitev razsodišča in pomen posameznih členov kodeksa. Rezultati raziskave kažejo, da so med najpogosteje kršenimi določbami členi, povezani z zavajajočim oglaševanjem, manipulacijo ranljivih skupin in pomanjkanjem preglednosti cenovnih strategij. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da se število prijav in njihova utemeljenost čez čas spreminjata, kar odraža tako razvoj oglaševalske prakse kot tudi večjo občutljivost potrošnikov na etično sporna ravnanja. Raziskava prispeva k razumevanju etike v oglaševanju na slovenskem trgu in opozarja na potrebo po nadaljnji krepitvi preglednosti, odgovornosti in samoregulacije v oglaševalski industriji.
Ključne besede: poslovna etika, trženjska etika, oglaševalska etika, Slovenska oglaševalska zbornica (SOZ), oglaševanje
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2026; Ogledov: 359; Prenosov: 26
Celotno besedilo (697,33 KB) |
558. Mobile phones as photocopying devices in the context of exceptions or limitations to the reproduction rightEneja Drobež, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: In the collective management of copyright and related rights in the Republic of Slovenia, we face numerous challenges related to the collection, management, and distribution of copyright royalties and equitable remunerations. The most pressing issue in Slovenian case law is the payment of fair compensation for reproduction under conditions of private or other personal use. The Higher Court of Ljubljana, in its judgments No. V Cpg 248/2023 (Higler Court of Ljubljana, 2024a) and V Cpg 249/2023 (Higher Court of Ljubljana, 2024b), addressed the question of whether under Slovenian law, fair compensation for photocopying must be paid for the import and sale of mobile phones? We believe the answer to this question depends on the complex intertwining of the EU and national law and is far from unambiguous. The article aims to provide a comprehensive overview of Slovenia's remuneration system for private copying, considering the scientific literature and binding EU law and aims to provide legislative solutions for effectively collecting fair compensation for private copying in Slovenia
Ključne besede: copyright, private copying, EU Law, fair compensation in copyright
Objavljeno v ReVIS: 05.03.2026; Ogledov: 369; Prenosov: 15
Celotno besedilo (378,59 KB) |
559. |
560. |
