631. |
632. |
633. |
634. |
635. |
636. |
637. Vpliv zgodnje rehabilitacije po ishemični možganski kapiŽana Sušec, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Ishemična možganska kap (IMK) sodi med žariščne možgansko-žilne bolezni, ki so posledica okvare možganskih žil. Po preboleli IMK se lahko pri posameznikih pojavijo okvare v gibalnem področju ali drugih vidikih človekovega delovanja. Zgodnja rehabilitacija (ZR) sovpada z obdobjem spontanega okrevanja, ko je napredek največji, kar je ključnega pomena za končni funkcionalni izid. Osredotočena je predvsem na preprečevanje zapletov in vzdrževanje optimalnega funkcionalnega stanja. Pri ZR bolnikov po možganski kapi (MK), ki jo izvaja multidisciplinarna ekipa, je glavna naloga fizioterapevta povrnitev motoričnih funkcij s pomočjo različnih fizioterapevtskih metod in tehnik. V diplomski nalogi smo se osredotočili na proces ZR obravnave bolnikov po MK. Metode: S podrobnim pregledom literature, objavljene v obdobju od leta 1996 naprej, smo se osredotočili na ZR po MK. Po podrobnem pregledu smo z metodo deskripcije izbrano literaturo združili in predstavili ZR po IMK. Rezultati: Pri ZR se najhitreje izboljša bolnikovo funkcionalnost in samostojnost. Uporabnost: S pregledom člankov v Pubmedu in s pomočjo literature lahko dokažemo, da zgodnji fizioterapevtski postopki izboljšajo kakovost življenja bolnikov po MK. Omejitve: Potrebnih je še več raziskav na področju rehabilitacije, preprečevanja, ozaveščanja in zdravljenja IMK in večina raziskav in literature je usmerjena v splošno rehabilitacijo po IMK in je malo visokokakovostnih člankov.
Ključne besede: možganska kap, ishemična možganska kap, akutna možganska kap, zgodnja rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2024; Ogledov: 566; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (1,31 MB) |
638. A mixed-methods study of patient and healthcare professional perceptions of care pathways for knee osteoarthritisPika Krištof Mirt, Karmen Erjavec, Sabina Krsnik, Petra Kotnik, Mohsen Hussein, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Background: This study aimed to address research gap concerning the perception of the care pathway for knee osteoarthritis (KOA) patients, focusing on both the patient and health professional perspectives in countries with inefficient health systems, such as Slovenia, by examining patient satisfaction with conservative treatment, assessing the perceptions of both patients and health professionals regarding the latter's involvement, and justifying the chosen KOA treatment approaches.
Methods: A mixed-methods approach was employed, combining quantitative surveys and qualitative interviews with KOA patients (n = 82) and healthcare professionals (n = 68). Results: The care pathway for conservative KOA treatment in Slovenia begins with general practitioners (GPs), who conduct initial examinations, prescribe analgesics, and refer patients to radiologists and orthopaedic surgeons. GPs received high satisfaction ratings (μ = 4.32). Orthopaedic surgeons, who confirm diagnoses and create treatment plans involving physiotherapy, medication, or joint injections, also received high satisfaction scores (μ = 4.47), despite long waiting times. Consultations with radiologists, mentioned less frequently, again received high satisfaction scores (μ = 4.67). Physiotherapists, consulted later, received high satisfaction scores (μ = 4.16) but long waiting times resurfaced. Referrals to rheumatologists occur for systemic diseases or ineffective conservative treatments. Psychologists, occupational therapists, and dieticians are rarely consulted, indicating limited integration into the treatment pathway. A comparison of health professionals' involvement showed that health professionals consider GP involvement less necessary (μ = 2.47) than patients do (μ = 2.82, p = 0.015). The same applies to radiologists (μ = 2.47 vs. μ = 2.87, p = 0.004), reflecting different views on diagnostic imaging. Our qualitative investigation revealed that, due to long waiting times, an alternative care pathway is developing with orthopaedic surgeons as the initial point of contact, bypassing GPs, and highlighted that patients and healthcare professionals differently perceive the latter's treatment roles.
Conclusions: The current conservative KOA care pathway lacks initial lifestyle change advice from the GP, referrals for conservative treatments, and a multidisciplinary team engaged in regular treatment monitoring and adjustment. Our mixed-methods research approach highlighted significant differences in perceptions of the treatment process and the roles of health professionals; the knowledge supplied of those differences should support experts and policymakers to optimise care pathways in Slovenia.
Ključne besede: conservative treatment, health professional involvement, integrated care pathway, knee osteoarthritis, patient satisfaction, Slovenia
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2024; Ogledov: 659; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
639. OZAVEŠČENOST PACIENTOV O PRESEJALNIH PROGRAMIH ZA KRONIČNE BOLEZNIJanja Glavan, 2024, ni določena Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni so za družbo veliko breme, ki se s staranjem prebivalstva še povečuje. Sem štejemo predvsem bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, depresijo, demenco, kronično obstruktivno pljučno bolezen, astmo, debelost, raka in funkcionalno manjzmožnost, še zlasti pri starejših. Zelo pomembno je, da že v mladosti z zdravim življenjskim slogom skušamo zmanjšati dejavnike tveganja, ki vplivajo na razvoj kronične nenalezljive bolezni. Najpogostejši dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj kronične nenalezljive bolezni, so kajenje, nezdravo prehranjevanje, debelost, nezadostna telesna aktivnost, tvegano in škodljivo pitje alkohola, povišan krvni tlak, povišane vrednosti holesterola in krvnega sladkorja v krvi ter stres. Zelo pomembno je ozaveščanje in obveščanje pacientov o presejalnih programih. Z dobrim sodelovanjem in povezovanjem vseh izvajalcev preventive krepimo zdravje lokalnega prebivalstva, vključujemo ranljive skupine in zmanjšujemo neenakosti v zdravju. Namen diplomske naloge je bil raziskati ozaveščenost pacientov o presejalnih programih za kronične bolezni.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, pri čemer je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil oblikovan na osnovi pregleda domače strokovne literature. V raziskavo je bilo vključenih 136 naključnih pacientov iz Dolenjske. Pacienti so bili starejši od 30 let, različnega spola in izobrazbe ter so prejeli vabilo na preventivni pregled v referenčno ambulanto in se nanj odzvali oziroma se pregleda kljub vabilu niso udeležili.
Rezultati: Rezultati kažejo, da kar 96 % (131) anketirancev pozna vsaj enega od naštetih presejalnih programov za kronične nenalezljive bolezni, 4 % (5) anketirancev pa ne poznajo nobenega. Najbolj poznana sta programa Dora in Zora, ki ju je prepoznalo 119 (88 %) anketirancev. Ugotavljamo, da so anketiranci ozaveščeni o namenu izvajanja presejalnih programov. Med anketiranci jih je 117 (86 %) odgovorilo, da je namen presejanja predvsem zgodnje odkrivanje oseb z visokim tveganjem za razvoj kronične bolezni; 75 (53 %) jih meni, da je namen preventivnih programov ustrezno ukrepanje, svetovanje za obvladovanje dejavnikov tveganja ter sprememba življenjskega sloga; 52 (38 %) anketirancev meni, da se s presejanjem aktivno spremlja zdravje oseb; 15 (11 %) anketirancev pa meni, da je namen presejanja nadzor nad pacientovim življenjem. Najpogostejši dejavnik tveganja, ki je bil ugotovljen pri pacientih, ki so se odzvali vabilu na preventivni pregled odraslih, je bil povišan holesterol v krvi. Povišane vrednosti so bile ugotovljene pri 29 (48 %) anketirancih. Pri ostalih so bili ugotovljeni še pomanjkanje telesne aktivnosti, zvišan krvni tlak, stres, debelost, neustrezna prehrana, kajenje in povišan krvni sladkor.
Razprava: Ugotavljamo, da je ozaveščenost in izobraženost pacientov o presejalnih programih izrednega pomena, saj so tako pacienti bolj motivirani, da se teh programov udeležujejo. Ključno vlogo pri promociji zdravja in motivaciji pacienta imata izbrani zdravnik in medicinska sestra v ambulanti družinske medicine ter drugi zdravstveni delavci, ki z njima sodelujejo. To so patronažna medicinska sestra, psiholog, kineziolog, dietetičar in drugi, ki sodelujejo pri preventivni obravnavi. Za učinkovito in kakovostno izvajanje obravnave je izredno pomembno sodelovanje celotnega tima. Da bi diplomirana medicinska sestra svoje delo opravljala kakovostno in strokovno, se mora stalno izobraževati in izpopolnjevati.
Ključne besede: kronična nenalezljiva bolezen, presejalni program, ozaveščenost, diplomirana medicinska sestra.
Ključne besede: kronična nenalezljiva bolezen, presejalni program, ozaveščenost, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 531; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,91 MB) |
640. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PRESEJALNEM PROGRAMU DIABETIČNE RETINOPATIJETadeja Cimermančič Žibert, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen je stanje, ki vpliva na krvne žilice po celem telesu, najbolj pa v ledvicah in v očesu. Diabetična retinopatija je kot nevrodegenerativno in vaskularno obolenje najpogostejši kronični zaplet sladkorne bolezni in tudi najpogostejši vzrok slepote med delovno populacijo v razvitem svetu. Vloga medicinske sestre se začne z zdravstvenim vzgojnim delom, saj je pri bolnikih pomembno učenje in pridobivanje znanj o uvajanju inzulinskega zdravljenja ter prepoznavanje simptomov diabetične retinopatije. Ravno z učenjem se bolnika navadi, da je samostojen, hkrati pa se ta nauči zdravega načina življenja. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kakšna je vloga medicinske sestre pri presejalnem programu diabetične retinopatije. Eden izmed ciljev je tudi raziskati, katere aktivnosti izvaja medicinska sestra pri presejalnem programu diabetične retinopatije.
Metoda: Pri raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Tehnika zbiranja podatkov je bila intervjuvanje. Vir podatkov je bil pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov, Cobiss, PubMed, SpringerLink). Vzorec je namenski. Opravili smo intervju s šestimi medicinskimi sestrami, ki so zaposlene na očesnem oddelku in delajo tudi v ambulanti za presejanje diabetične retinopatije. Podatke smo kodirali, rezultate pa smo prikazali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Ključna vloga medicinske sestre pri presejanju diabetične retinopatije je, da izvaja psihično in fizično pripravo pacienta na pregled. Pri pacientu opravi oceno vidne ostrine, izpolni vprašalnik in mu nato aplicira midriatične kapljice v oko za razširitev zenice. Vse intervjuvanke so tudi omenile, da opravijo slikanje očesnega ozadja pri pacientu. Štiri intervjuvanke so povedale, da pri pregledu opravljajo tudi zdravstveno vzgojno delo, od tega sta dve poudarili, da je zdravstveno vzgojno delo zelo pomembno. Ena intervjuvanka je navedla, da imajo pomembno vlogo tudi pri sami diagnostiki diabetične retinopatije. Štiri intervjuvanke so izpostavile, da je preventivno ozaveščanje pacientov zelo pomembno.
Razprava: Vloga medicinske sestre pri presejalnem programu diabetične retinopatije je pomembna. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri fizični in psihični pripravi pacienta na pregled, slikovni diagnostiki očesa in pri vzgojno izobraževalnem procesu. Prav tako delujejo na vseh segmentih zdravljenja in pri preventivi. Pomembno je, da paciente ozaveščajo o urejenem krvnem sladkorju, redni udeležbi na preventivnem presejalnem pregledu enkrat letno, saj le tako lahko spremljajo in pravočasno zdravijo diabetično retinopatijo in preprečujejo zaplete, kot sta delna izguba vida ali celo slepota. Pomembno je tudi, da so medicinske sestre dobro izobražene in informirane o diabetični retinopatiji. Intervjuvanke so s svojo vlogo pri presejalnem programu dobro seznanjene in jo glede na odgovore v intervjuju tudi dobro opravljajo.
Ključne besede: sladkorna bolezen, diabetična retinopatija, presejalni program, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 626; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,16 MB) |
