631. Kultura varnosti pacientov : primarno zdravstvoDavid Bogataj, Daniel Grabar, Andrej Robida, Barbara Toplak Perović, 2025, znanstvena monografija Opis: Uvod: Metode ocenjevanja kulture varnosti pacientov v primarnem zdravstvenem varstvu omogočajo analizirati obnašanje strokovnjakov in zavezanost organizacij k neprekinjenemu zagotavljanju učinkovite in varne oskrbe, od trenutka, ko uporabnik vstopi vstoritev, do tedaj, ko je iz teh postopkov odpuščen.Cilj jeoblikovati orodja za analizo varnosti pacientov v primarnem zdravstvenem varstvu in pokazati, kaj z uporabo teh orodij lahko sklepamo o kulturi varnosti pacientov v slovenskem primarnem zdravstvu ter čemu je potrebno posvetiti vbodoče več pozornosti.Material in metoda: Najprej je podan nabor uveljavljenih orodij za primerjavo ocenjevanja kulture varnosti pacientov v osnovnem zdravstvu vsvetu, nato pa je izpeljan vprašalnik, ki bi bil primeren za ocenjevanje kulture varnosti pacientov v primarnam zdravstvu pri nas. Na temelju le-tega je bilo izpeljano anketiranje po enotah primarnega zdravstva in izvedena analiza odgovorov pretežno po Likertovi lestvici. Opisni statistiki s tabelami in grafi sledi testiranje ocen kulture varnosti vcelotnem slovenskem zdravstvenem sistemu z uporabo hi-kvadrat in Z+4 testov. Monografija je bila zaključena leto in pol po zaključku podprojeta z istim naslovom. Prečna raziskava, izvedena v enotah osnovnega zdravstvenega varstva je potekala v obdobju 1.10.2022 -30.9.2024 in je vključevala tako pregled svetovne literature in prakse, kot tudi analizo anket, izvedenih v enotah primarnega zdravstva v Sloveniji med zdravstvenimi delavci. Oblikovanje anketnih vprašanj je temeljilo na poglobljenih intervjujih, ki so pomagali oblikovati podrobnejša vprašanja v anketi. Podatki so bili analizirani v skladu s priporočili v mednarodni literaturi in v skladu z izkušnjami lokalnih zdravstvenih delavcev.Rezultati:Glede na ranžirno vrsto ocen trditev v anketi, študija podaja predlog za izvedbo naslednjih ukrepov v skladu s to ranžirno vrsto od najpomembnejšega (a) naprej do (h): (a) zagotovitev zadostne kadrovske strukture, (b) znižanje utrujenosti osebja, (c) opogumiti osebje, da spregovori o zaznanih nevarnostih za paciente, (d) zmanjšati je potrebno delovne obremenitve tam, kjer se ocenjuje, da so prevelike, (e) vodstvo naj bolj podpira vsakodnevne napore podrejenih, (f) Izogibati se je potrebno napetih in sovražnih situacij. (g) smiselno je konstruktivno obravnavati težavno osebje, (h) znižati je potrebno motnje v sporazumevanju, zaradi katerih prihaja do zamud pri oskrbi pacientov.Sklep:Rezultati so pokazali uspešnost oblikovanja in izvajanja anket, sama monografija pa še izpostavlja, da je pričakovati, da bo v prihodnjih letih tovrstne raziskave in prakso oblikovalo več specialnih usmeritev in novih trendov, ki bodo temeljili tudi na novih tehnologijah. Pričakuje se, da bo vse večji poudarek na sodelovanju bolnikov in družin kot aktivnih partnerjev pri spodbujanju varnosti v ustanovah primarnega zdravstvenega varstva, kot to narekuje tudi WHO, zato velja vbodoče preučiti tudi strategije za vključevanje bolnikovih stališč in povratnih informacij družinskih članov v pobude za varnost.
Ključne besede: kultura varnosti, pacienti, aktuarska matematika
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 370; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (6,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
632. Preventiva pred poškodbami sprednje križne vezi pri igralcih rokometa – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNastja Kostanjšek, 2025, diplomsko delo Opis: Poškodbe sprednje križne vezi (ACL) so med najpogostejšimi poškodbami v športih, ki vključujejo skoke, hitre spremembe smeri in nenadne zaustavitve, kot je rokomet. Takšne poškodbe lahko povzročijo dolgotrajno odsotnost s treningov in tekem, zahtevajo operativno zdravljenje ter obsežno rehabilitacijo. Zaradi dolgotrajnih posledic, ponovnih poškodb in vpliva na športno kariero postaja preventiva ključnega pomena v pripravi športnikov. Prepoznavanje biomehanskih, mišičnih in okoljskih dejavnikov tveganja je bistveno za razumevanje nastanka poškodb ACL in njihove preventive. Ustrezna tehnika gibanja, krepitev mišic okoli kolenskega sklepa, predvsem stegenske in glutealne muskulature, ter vaje za ravnotežje in nadzor pristankov so ključni elementi učinkovite preventive. Pomembno vlogo imajo tudi povratne informacije, kot je video analiza, ki športnikom pomagajo izboljšati gibanje in zmanjšati mehanske obremenitve na koleno. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo pregleda literature raziskati učinkovitost preventivnih programov, usmerjenih v zmanjšanje tveganja za nastanek poškodb ACL pri rokometaših. Poseben poudarek smo namenili tudi praktični izvedljivosti teh programov in dejavnikom, ki vplivajo na njihovo uspešnost. V raziskovalnem delu smo oblikovali dve raziskovalni vprašanji in nanju v razpravi tudi odgovorili. Zastavljene cilje smo uspešno dosegli.
Ključne besede: preventiva, poškodbe, ACL, rokomet
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 345; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
633. |
634. Oploditev z biomedicinsko pomočjo po novi ureditvi : spolna asimetrija in prezrt položaj otrokDomen Hočevar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava ustavnopravne in etične dileme slo-venske ureditve postopkov oploditve z biomedicinsko po-močjo po odločbi Ustavnega sodišča RS iz leta 2024, ki je omogočila dostop do oBMP samskim in istospolnim žen-skam. Avtor opozarja, da je bila z odpravo diskriminacije žensk ustvarjena nova oblika neenakosti – izključitev mo-ških iz možnosti biološkega starševstva zaradi absolutne prepovedi nadomestnega materinstva. takšna ureditev po vsebini pomeni spolno diskriminacijo in krnitev pravice do družinskega življenja ter svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Poseben poudarek je namenjen tudi pravicam otrok, rojenih s pomočjo oBMP, predvsem pravici do poznava-nja izvora in pravni varnosti glede starševstva. Na podlagi primerjalnopravne analize članek predlaga uvedbo strogoreguliranega altruističnega nadomestnega materinstva kot možne poti do uravnotežene ureditve, ki bi hkrati varovala dostojanstvo žensk, omogočila enakost spolov in zagotovi-la otrokove pravice.
Ključne besede: oploditev z biomedicinsko pomočjo, enakost spolov, pravice otrok, nadomestno materinstvo, ustavno pravo, diskriminacija moških
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 389; Prenosov: 3
Celotno besedilo (151,37 KB) |
635. Ustavno- in primerjalno pravni vidiki kolektivnega upravljanja pravic na avdiovizualnih delihEneja Drobež, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: zadnja novela zakona o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 2022 je močno preoblikovala razmerja med ključnimi deležniki pri ustvarjanju avdiovizualnih del, tj. soavtorji, iz-vajalci in filmskimi producenti. Slovenija je sledila novejšim trendom v primerjalnem pravu, ki z neodpovedljivimi in ne-prenosljivimi poplačilnimi pravicami zagotavljajo pravično udeležbo ustvarjalcev na dohodkih iz sekundarnega izko-riščanja avdiovizualnih del. S tem se v evropski uniji krepi položaj kolektivnih organizacij, saj nacionalni zakoni za to-vrstne pravice običajno določajo, da se obvezno kolektivno upravljajo. Po drugi strani pa je treba zaradi ustavnega nače-la pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti iz 155. člena URS preprečiti, da bi nove zakonske določbe posegale v že obstoječa pogodbena razmerja med ustvarjalci in fimskimi producenti. v prispevku bomo preučili naravo novih pra-vic in jih primerjali s podobnimi ureditvami v primerjalnem pravu. Preverili bomo, katere izmed teh pravic bi lahko po-menile izziv z vidika prepovedi retroaktivne veljave pravic in kako naj k temu pristopi zakonodajalec.
Ključne besede: avtorsko pogodbeno pravo, poplačilne pravice, pravice do nadomestil, avdiovizualna dela, prepoved povratne veljave predpisov, razvoj avtorskopravne zakonodaje
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 415; Prenosov: 4
Celotno besedilo (124,46 KB) |
636. |
637. Human rights protection in algorithmic societyMatej Avbelj, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: the article, marking the 75th anniversary of the European convention on Human rights and 25 years of the EU charter of Fundamental rights, emphasizes the growing challenges human rights face in the age of artificial intelligence. Eu-rope’s traditional three-pillar system of human rights protec-tion (national, EU, and council of Europe) was built in an analog era, whereas today’s society is increasingly becom-ing algorithmic, with artificial intelligence co-constructing social reality. the article identifies two major paradigm shifts defining the algorithmic society: the loss of human monop-oly over construction of social reality and the dominance of private actors over public institutions. In response, the council of Europe adopted the first legally binding inter-national Framework convention on Artificial Intelligence, setting, inter alia, minimum standards for safeguarding hu-man dignity, equality, and privacy. complementing this, the EU’s Artificial Intelligence Act follows a risk-based approach, more heavily regulating artificial intelligence systems that importantly impact fundamental rights. While neither legal instrument grants new individual rights, they serve as pre-ventive regulatory frameworks. the article concludes that courts will soon need to interpret human rights in light of algorithmic impacts and may themselves use artificial intel-ligence in decision-making. this evolution demands judicial adaptation and a comprehensive reform of legal education to integrate law with digital technologies.
Ključne besede: AI, constitutionalism, Algorithmic society, human rights protection, EU, council of Europe
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 381; Prenosov: 2
Celotno besedilo (108,76 KB) |
638. The charter of fundamental rights of the European Union as an instrument of judicial EuropeanisationKatarina Vatovec, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: the article examines whether and how the charter of Fun-damental rights of the European Union, as an autonomous source of EU primary law, can function as an instrument ofjudicial Europeanisation at the national level. Although the charter became legally binding with the entry into force of the Lisbon treaty, its effects on national—particularly consti-tutional—courts remain relatively understudied. to address this gap, the article develops an analytical framework con-sisting of four dimensions—doctrinal, institutional, normative, and discursive—conceived as a model for empirical studiesof charter-driven judicial Europeanisation. the usefulness of this framework is tested through an analysis of two decisions of the slovenian constitutional court that engage with EU law and, in that context, with the charter. While the examina-tion of only two decisions does not permit even partial, let alone comprehensive, conclusions regarding the Europeani-sation of constitutional adjudication through the charter, the findings suggest that the charter can influence the reasoning of the slovenian constitutional court and that the proposed framework identifies the presence of four dimensions in both decisions analysed. the analytical framework thus helps to identify the possible pathways through which the charter may influence and co-shape constitutional adjudication.
Ključne besede: Charter of Fundamental Rights of the European Union, judicial Europeanisation, constitutional court, Slovenia, case law
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 363; Prenosov: 3
Celotno besedilo (148,84 KB) |
639. |
640. Different aspects of the right to be heard in administrative proceedingsMartin Dekleva, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: the right to be heard is a fundamental legal principle, recognised by the highest-ranking domestic and interna-tional legal instruments, bodies, and courts. In its most gen-eral and typical sense, the right to be heard enables an indi-vidual whose rights, legal interests, or obligations are being determined in a specific proceeding to present his opinionon the relevant circumstances upon which the decision in that proceeding depends. However, the right to be heard is also important in many other legal contexts and relation-ships. It may be understood as a legally enforceable right or as a legal rule that prescribes the manner in which anauthority must act and the way in which an individual may act. the right to be heard is especially important in admin-istrative proceedings, where administrative authorities, as bodies vested with public powers, are in a position of su-periority vis-à-vis subordinate individuals. In this context, the right to be heard is multi-layered and has wide-rang-ing implications. this article presents the right to be heard within the context of the European convention on Human rights, the charter of Fundamental rights of the European Union, and the slovenian administrative law system. the author examines individual aspects of the right to be heard and defines two groups of derogations from this right. Any derogations from the right to be heard must be carefully considered and proportionate.
Ključne besede: administrative law, administrative procedure, legal principles, right to be heard
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 372; Prenosov: 2
Celotno besedilo (133,34 KB) |
