651. Strateška analiza in vpliv na finančno uspešnost : primer podjetja TeslaTim Pakiž, 2026, diplomsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava, kako strateški management vpliva na finančno uspešnost podjetja Tesla v letih 2020–2024. Motiv za raziskavo izhaja iz preobrazbe avtomobilske industrije v smeri električne mobilnosti in osebnega zanimanja za povezavo med strategijo, ustvarjanjem vrednosti in odločitvami vlagateljev. Namen dela je preveriti, v kolikšni meri se izbrane strateške usmeritve Tesle odražajo v ključnih finančnih kazalnikih in vrednotenju podjetja. V teoretičnem delu so predstavljeni modeli strateškega managementa po Pučku, Hungerju in Wheelenu ter Davidu ter orodja PESTLE, Porterjev model petih sil in analiza SWOT. Empirični del temelji na izračunu kazalnikov ROE, ROA, EBITDA, CFROI, EVA in FCF ter vrednotenju Tesle z metodo diskontiranih denarnih tokov (DCF).
Analiza rezultatov kaže, da je Tesla konkurenčno prednost gradila na vertikalni integraciji, tehnoloških inovacijah ter razvoju mreže polnilnic in energetskih rešitev. V letih 2020–2022 se je to odrazilo v občutni rasti prihodkov in dobičkonosnosti, medtem ko sta leti 2023 in 2024 zaznamovali večja nihanja zaradi cenovnih prilagoditev, okrepljene konkurence, predvsem na kitajskem trgu, in splošnih makroekonomskih pritiskov. Primerjava tržne vrednosti in ocene DCF razkriva pogosto preseganje notranje vrednosti.
Zaključek potrjuje, da strateške usmeritve pomembno vplivajo na finančne rezultate in zahtevajo stalno prilagajanje razmeram.
Ključne besede: strateški management, PESTLE, Porter, SWOT, Tesla
Objavljeno v ReVIS: 17.02.2026; Ogledov: 470; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (3,22 MB) |
652. Razvoj blagovne znamke in celostne izkušnje strank na praktičnem primeruLana Dodič Ceglar, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj turističnega produkta butičnih piknikov v Vipavski dolini kot primer oblikovanja celostne izkušnje strank in grajenja blagovne znamke. Izhaja iz ugotovitve, da ima regija velik potencial, vendar se zaradi nepovezane predstavitve slabše prepozna kot celota. Teoretični del pojasni blagovno znamko, njen vpliv na potrošnika in pomen celostne izkušnje strank skozi vse stične točke v fizično-digitalnem okolju. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi s štirimi polstrukturiranimi intervjuji s turisti in izletniki generacij Z in Y. Rezultati kažejo, da digitalni del oblikuje pričakovanja za fizično izkušnjo in da so najpomembnejše stične točke tiste, ki zmanjšujejo napor in hkrati ustvarjajo presenečenje. Pozitivna izkušnja spodbuja čustveno navezanost, ponovni obisk in priporočila, kar potrjuje tudi NPS-rezultat 75. Na podlagi ugotovitev delo predlaga smernice za razvoj blagovne znamke butičnih piknikov, ki temelji na treh stebrih: lokalnosti, pristnosti in estetiki. Zaradi majhnega vzorca so ugotovitve omejene, vendar ponujajo uporabno osnovo za nadaljnji razvoj ponudbe in prihodnje, širše raziskave.
Ključne besede: Blagovna znamka, celostna izkušnja strank, turistični produkt, butični pikniki, figitalno okolje.
Objavljeno v ReVIS: 17.02.2026; Ogledov: 490; Prenosov: 11
Celotno besedilo (735,71 KB) |
653. God in the digital cloud: social media behaviors and religious affiliation in individuals with the hermit archetypeTihana Đumić, Božidar Veljković, Dinko Bilić, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: This paper investigates patterns of digital behavior on social media among individuals exhibiting a pronounced Hermit archetypal profile, with emphasis on distinctions between religious and non-religious participants. The research was conducted on a convenience sample of 188 participants, 40.4% of whom were identified as digital hermits based on the 60th percentile of the archetypal profile. Four behavioral dimensions were analyzed: thematic focus of posts, posting frequency, time spent on social media, and online reach. Findings showed that religious participants more often posted spiritual, reflective, and symbolic content, while non-religious individuals tended to avoid posting or shared mundane, personal topics. Although none of the observed differences reached statistical significance, effect sizes suggested only small or modest variations. Nevertheless, descriptive patterns indicate stylistic divergences between the groups, supporting the theoretical assumption of a more restrained and selective online presence among religious digital hermits.
Ključne besede: digital hermits, religious affiliation, digital behavior, spirituality, self-presentation
Objavljeno v ReVIS: 16.02.2026; Ogledov: 495; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
654. |
655. |
656. |
657. |
658. |
659. |
660. Finančni popravki sredstev EUŽiga Rejc, 2025, znanstvena monografija Opis: Predmet obravnave monografije je pravni institut finančnih popravkov, ki se nanaša na različne pravne postopke finančnega korigiranja (domnevnih) napak pri dodeljevanju oz. porabi sofinancerskih sredstev iz EU-skladov. Delo zajema tri vsebinske sklope: V prvem delu, tj. v poglavju »Opredelitev in sistemska umestitev finančnih popravkov«, knjiga najprej opredeli termin finančnih popravkov ter ga obravnava tudi v kontekstu širšega teleološkega vidika. Nadalje pa zadevni institut vsebinsko umešča v kontekst proračuna EU oz. njegovih (proračunskih) skladov ter ga identificira kot del sistema upravljanja in nadzora v sistemu deljenega upravljanja sredstev proračuna EU s strani Evropske komisije in držav članic. Naslednje poglavje, »Finančni popravki Evropske komisije«, se osredotoča na postopke uveljavljanja finančnih popravkov Evropske komisije v razmerjih do držav članic. Skozi prizmo predvsem sodne prakse Sodišča EU so v tem poglavju vsebinsko obravnavani posamezni sklopi pravnih vprašanj, ki jih to delo evidentira kot ključne za razumevanje pravnega ustroja obravnavanega inštituta finančnih popravkov. Poglavje »Finančni popravki države članice (Republike Slovenije)« pa nato zajema razpravo glede več pravnih aspektov razumevanja in aplikacije obravnavanega pravnega instituta tudi in predvsem v dosedanji sodni praksi slovenskih nacionalnih sodišč.
Ključne besede: financiranje, EU sredstva, strukturni skladi, investicijski skladi, sofinanciranje, proračun
Objavljeno v ReVIS: 12.02.2026; Ogledov: 561; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,40 MB) |
