Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Študija v magistrskem delu raziskuje zadovoljstvo učiteljev v povezavi z obsegom dela, doseženim nazivom in udeležbo na strokovnih izobraževanjih. Raziskava vključuje trenutno problematiko pomanjkanja kadra v vzgoji in izobraževanju, zaradi česar je bila v začetku leta uvedena nova plačna reforma. Cilj plačne reforme je izboljšanje delovnih pogojev in povečanje zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja. Raziskovalno vprašanje, ki ga obravnavano v raziskavi je, v kolikšni meri so učitelji zadovoljni s spremembami plačne reforme in ali menijo, da bodo spremembe pripomogle k povečanju zaposlitev na tem področju. Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodo raziskovanja. Za namen pridobitve podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil posredovan učiteljem na osnovne in srednje šole. Končni vzorec, ki je bil vključen v obdelavo podatkov je obsegal 340 v celoti in pravilno izpolnjenih odgovorov. Obdelava podatkov je bila analizirana s pomočjo statističnega paketa za družbene vede. Ugotovitve študije kažejo, da med skupinami učiteljev z različno delovno obremenitvijo in različnimi nazivi ni statistično značilnih razlik v stopnji zadovoljstva. Zadovoljstvo učiteljev pa je pozitivno povezano s pogostejšo udeležbo na izobraževanjih. Rezultati raziskave kažejo tudi, da možnost napredovanja ni ključni dejavnik, ki vpliva na zadovoljstvo učiteljev. Ugotovitve nakazujejo, da so učitelji nezadovoljni s spremembami plačne reforme in menijo, da spremembe ne bodo pripomogle k večjemu številu zaposlitev na tem področju. Rezultati raziskave pomembno prispevajo k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo učiteljev. Prav tako lahko pripomorejo pri razvoju novih strategij, ki jih uvajajo zaradi izboljšanja delovnih pogojev v vzgoji in izobraževanju.
Ključne besede: zadovoljstvo na delovnem mestu, motivacija, dejavniki zadovoljstva, napredovanje učiteljev, prenova plačnega sistema v javnem sektorju
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Kineziofobija je pretiran in iracionalen strah pred telesno dejavnostjo. Je posledica občutka ranljivosti zaradi boleče ali ponovne poškodbe. Revmatoidni artritis je avtoimunska, kronična in vnetna bolezen sklepov. Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature raziskati, kakšna je prisotnost kineziofobije pri bolnikih z revmatoidnim artritisom. Metoda: V diplomskem delu smo uporabili metodo komparacije, deskriptivno metodo in kvalitativno analizo dokumentov. S pomočjo podatkovnih baz Google Scholar, PubMed, ScienceDirect in PEDro smo iskali ustrezne podatke. Uporabljene so bile besedne zveze: rheumatoid arthritis, kinesiophobia, fear of movement, fear-avoidance beliefs. Rezultati: V končno raziskavo smo vključili 11 člankov, objavljenih med letoma 2015 in 2025. Natančno smo jih analizirali, predstavili ključne ugotovitve ter jih med seboj primerjali. Na podlagi tehnike kodiranja in oblikovanja vsebinskih kategorij smo določili 21 kod in jih združili v 3 kategorije. Po pregledu izbrane literature o kineziofobiji pri pacientih lahko ugotovimo, da je razširjenost kineziofobije do 70 %. Razprava: Predispozicijski dejavniki za razvoj kineziofobije so funkcionalna prizadetost, stopnja bolečine, depresija, anksioznost, indeks telesne mase, utrujenost, nižja izobrazba, prizadetost sklepov, moč kvadricepsa in kot fleksije. Pomembna je zgodnja diagnoza kineziofobije, izobraževanje o bolezni in multidisciplinarni pristop pri zdravljenju.
Ključne besede: revmatoidni artritis, kineziofobija, model izogibanja strahu, fizioterapija, strah pred gibanjem
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 286; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: Uvod: M. supraspinatus je najpogosteje poškodovana mišica rotatorne manšete. Po mehanizmu nastanka je popolna ruptura m. supraspinatus lahko akutnega, akutno degenerativnega ali degenerativnega izvora. Akutne rupture v večini zdravimo operativno, medtem ko pri degenerativnih rupturah najprej poskusimo s konzervativno obravnavo. Namen: V diplomskem delu smo z analizo strokovne literature želeli ugotoviti, kateri pristop k zdravljenju popolne rupture m. supraspinatus, konzervativni ali operativni, je učinkovitejši pri povečanju obsega gibljivosti v ramenskem sklepu. Metode dela: Zbrane rezultate smo predstavili s pomočjo deskriptivne metode in metode komparacije rezultatov. Primerno literaturo smo iskali v podatkovnih zbirkah PubMed, Google Scholar, PEDro in ScienceDirect s ključnimi besedami: »m. supraspinatus full-thickness tear«, »surgical and non-surgical interventions«, »shoulder joint ROM«. V pregled smo vključili le raziskave tujih avtorjev, napisane med letoma 2015 in 2025. Rezultati: Po prvotnem iskanju v podatkovnih zbirkah smo dobili 785 zadetkov. S pomočjo PRIZMA diagrama smo v končni pregled vključili 11 raziskav. Razprava in zaključek: Po pregledu izbranih raziskav rezultati nakazujejo, da je operativni pristop učinkovitejši pri povečevanju obsega gibljivosti v ramenskem sklepu. Rezultati so neenotni, saj so v nekaterih primerih raziskovalci s konzervativnim pristopom dosegli primerljive ali celo boljše rezultate kakor po operativnem pristopu. Na podlagi zgoraj navedenih dejstev težko podamo sklep, kateri pristop je boljši. Ne glede na izbran pristop predstavlja fizioterapevtska obravnava temeljni del rehabilitacije. Treba bo dodatno raziskati standardizirane pristope zdravljenja in poenotiti merilna orodja, da bi lahko razvili najboljše strategije zdravljenja za posamezne paciente.
Ključne besede: popolna ruptura m. supraspinatus, operativni pristop, konzervativni pristop, obseg gibljivosti v ramenskem sklepu
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 289; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Diplomska naloga preučuje vpliv naravne nesreče na poslovanje družinskih podjetij v Sloveniji. Osredotoča se na ekonomske in finančne posledice, ki so jih poplave povzročile podjetjem. Raziskava vključuje analizo teoretičnih vidikov družinskih podjetij, njihove značilnosti in posebnosti v kriznih razmerah ter vlogo, ki jo imajo pri ohranjanju stabilnosti lokalnega gospodarstva. Empirični del naloge temelji na raziskavi podjetij, ki so jih prizadele poplave avgusta 2023. Ugotovitve so pokazale, da so družinska podjetja z razvito strategijo za obvladovanje tveganj lažje obvladala posledice poplav in hitro obnovila svoje poslovanje. Podjetja brez pripravljenih kriznih načrtov so se soočila z večjimi težavami, predvsem pri iskanju dodatnega financiranja. Pomemben del naloge je tudi analiza vpliva poplav na računovodske izkaze podjetij in njihovo finančno stabilnost. Ključno spoznanje raziskave je, da so družinska podjetja kljub ranljivosti v kriznih obdobjih pogosto bolj odporna zaradi svoje prilagodljivosti in motivacije za dolgoročno preživetje. Poudarjeno je, da se morajo podjetja bolje pripraviti na naravne nesreče, razviti strategije za obvladovanje tveganj in okrepiti svojo odpornost.
Ključne besede: družinska podjetja, poplave, obnova podjetij, finančna stabilnost, dolgoročni vplivi.
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 309; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: Staranje prebivalstva se v zadnjem času povečuje in to nadaljevanje lahko pričakujemo tudi v naslednjem stoletju. V svetu se je veda gerontologija začela razvijati že v začetku 20. stoletja, v Sloveniji pa je ta termin prišel v uporabo šele 60 let kasneje. Znotraj te vede se je izoblikovalo več poddisciplin, med katere spada socialna gerontologija, ki proučuje proces staranja in išče načine za izboljšanje staranja. V ZDA in Nemčiji imajo že leta razvite različne gerontološke izobraževalne programe, in sicer po koncu izobraževanja gerontologi s svojimi kompetencami zasedajo različna področja dela, saj se zavedajo, da so nepogrešljiv kader na vseh področjih, ki zadevajo naraščajoče starejše prebivalstvo. V Sloveniji imamo eno fakulteto, ki izobražuje socialne gerontologe, prav tako je pomembna vloga socialne gerontologije izpostavljena v Zakonu o dolgotrajni oskrbi. V empiričnem delu so v raziskavo vključeni intervjuji z vodilnimi v organizacijah, kot so domovi za starejše občane, centri za socialno delo, oskrba na domu, splošne bolnišnice in tudi izobraženi socialni gerontologi, ki so zaposleni v socialnem varstvu. Ugotovljeno je bilo, da imamo pripravljen kompetenten kader, ki je izobražen za delo s starejšimi odraslimi in lahko opravlja izredno velik nabor del in nalog. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se potrebe po kompetencah, ki naj bi jih imel socialni gerontolog, razlikujejo med različnimi organizacijami. Pridobljeni podatki v raziskovalni nalogi jasno izkazujejo potrebe po implementiranju socialnih gerontologov v delovne procese, prav tako jasno prikazujejo, v katero smer se naj fakulteta, ki edina izobražuje socialne gerontologe, usmeri pri razvijanju študijskega programa Socialne gerontologije.
Ključne besede: socialna gerontologija, socialni gerontolog, Zakon o dolgotrajni oskrbi, delovno mesto, kompetence
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 527; Prenosov: 23
Celotno besedilo (3,42 MB)