61. |
62. |
63. Primerjava uporabljenih teoretičnih modelov zdravstvene nege v domovih za starejše v Sloveniji in Avstriji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaLaura Zadravec, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretični del: Diplomsko delo obravnava primerjavo uporabe dveh teoretičnih modelov zdravstvene nege – modela Virginie Henderson in modela Monike Krohwinkel – v enem izmed domov za starejše v Sloveniji in Avstriji. Namen naloge je bil primerjati uporabo obeh modelov v praksi, opredeliti njihove prednosti in omejitve ter analizirati razlike med uporabo obeh modelov v teoriji. Metoda: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda, v raziskovalnem delu pa smo se odločili za kvalitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo zaposlene v zdravstveni negi, ki so zaposleni v domovih za starejše v Prekmurju in avstrijskem Štajerskem. Vzorec je bil 100 anket. Rezultati: Pridobljeni podatki so pokazali, da je v Sloveniji še vedno prevladujoč model Virginie Henderson, ki se v zadnjem obdobju postopno dopolnjuje z uvajanjem modela M. Gordon. V Avstriji je bolj uveljavljen model Monike Krohwinkel, prilagojen lokalnemu kontekstu. Rezultati anketnega vprašalnika so potrdili razlike v percepciji in uporabi modelov med zaposlenimi v obeh državah; v Sloveniji je pristop zaposlenih v zdravstveni negi bolj osredotočen na pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih, v Avstriji pa se več poudarka namenja celostni in partnerski obravnavi med pacientom in zaposlenimi. Razprava: Potrjuje, da oba modela ponujata ustrezno strokovno osnovo za izvajanje kakovostne zdravstvene nege, vendar se njuna praktična uporabnost razlikuje glede na organizacijski in kulturni kontekst. Hipoteze niso bile potrjene, čeprav so bila določena odstopanja, ki jih pa ni bilo mogoče dokazati. Zaključek: Poznavanje in kritična uporaba različnih modelov zdravstvene nege pomembno prispevata k izboljšanju kakovosti uporabe modelov v praksi, predvsem v domovih za starejše občane.
Ključne besede: zaposleni v zdravstveni negi, zdravstvena nega, modeli zdravstvene nege
Objavljeno v ReVIS: 13.05.2026; Ogledov: 90; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
64. Vpliv tehnološkega stresa na izgorelost v slovenskih tehnoloških podjetjihDamjana Uršič, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava pojav tehnološkega stresa in izgorelosti v velikih tehnoloških podjetjih v Sloveniji. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na podlagi domače in tuje literature opredelili stres kot psihosocialno tveganje, predstavili razliko med eustresom in distresom ter pojasnili tehnološki stres kot posebno obliko stresa, povezano z digitalizacijo delovnih procesov. Podrobneje smo opisali glavne dimenzije tehnološkega stresa (tehnološka preobremenjenost, invazija, kompleksnost, negotovost in ogroženost), njihov vpliv na dobro počutje zaposlenih ter povezavo z izgorelostjo. Obravnavali smo tudi model delovnih zahtev in virov (JD-R), vlogo kakovostnega preživljanja prostega časa ter posebnosti digitalne preobrazbe v tehnološko usmerjenih podjetjih v Sloveniji.
V empiričnem delu smo z uporabo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi uveljavljenih merskih lestvic, raziskali pojav tehnološkega stresa in izgorelosti med režijskimi zaposlenimi v izbranih velikih tehnoloških podjetjih. Anketiranje je potekalo po platformi 1KA. Zbrane podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo in neparametričnimi testi razlik. Rezultati kažejo, da zaposleni v povprečju doživljajo izrazitejšo tehnološko preobremenjenost, hkrati pa kronični tehnološki stres pomembno sovpada z višjo ravnjo izgorelosti. Ugotovili smo, da uvajanje nove tehnologije pogosto prispeva k poslabšanju medsebojnih odnosov in zmanjšanemu občutku kompetentnosti zaposlenih, medtem ko lahko prenehanje uporabe stare digitalne opreme okrepi občutek neustreznosti. Analize niso potrdile statistično pomembnih razlik v doživljanju tehnološkega stresa glede na spol in stopnjo izobrazbe, kar kaže, da digitalne zahteve podobno obremenjujejo različne skupine zaposlenih. Kronični tehnološki stres se je izkazal za značilno povezanega z manj kakovostnim preživljanjem prostega časa in dopusta. Ugotovitve nakazujejo, da je za zmanjšanje tveganja za izgorelost ključno, kako organizacije vodijo procese digitalne preobrazbe, podpirajo zaposlene pri uvajanju novih tehnologij ter krepijo ravnovesje med delom in prostim časom.
Ključne besede: tehnološka podjetja, digitalizacija, tehnološki stres, tehnološki stresorji, izgorelost
Objavljeno v ReVIS: 12.05.2026; Ogledov: 140; Prenosov: 9
Celotno besedilo (3,37 MB) |
65. |
66. |
67. |
68. |
69. |
70. |
