61. Medijska reprezentacija in izzivi ženskih voditeljic v panogah, kjer prevladujejo moškiLejla Kraljević, 2026, ni določena Opis: This master's thesis examines the media representation of women leaders in traditionally male-dominated industries, such as engineering, construction, energy, and maritime transport. The topic is highly relevant as media narratives continue to shape public perceptions of professional legitimacy and authority, often reinforcing structural inequalities despite women's increasing entry into executive roles. The research employs a multi-method design, integrating qualitative interviews with women leaders, a quantitative survey, and media content analysis, while contextualising findings through Hofstede’s cultural dimensions and macroeconomic indicators.
The main results indicate that while women leaders are increasingly visible, their representation remains deeply gendered. Media content analysis shows a prevalence of "hero/trailblazer" framing, which portrays women as exceptional rather than normalised participants in leadership. Survey and interview data suggest that women in these sectors face higher scrutiny and a "double bind" where they are evaluated by different standards than their male colleagues. The study concludes that the challenge is no longer just a lack of visibility, but the way that visibility is structured through gendered narratives. Recommendations for fairer representation include shifting media focus toward professional expertise and strategic achievements rather than personal identity and symbolic rarity.
Ključne besede: žensko liderstvo, medijska reprezentacija, industrije u kojima dominiraju muškarci, rodni stereotipi, kulturne dimenzije
Objavljeno v ReVIS: 25.06.2026; Ogledov: 136; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (3,41 MB) |
62. Grajenje osebnih blagovnih znamk športnikov na družbenih omrežjihJerneja Brecl, 2026, ni določena Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje vloge družbenih omrežij pri grajenju osebne blagovne znamke športnikov. Sodobna športna industrija od športnikov ne zahteva le vrhunskih dosežkov in rezultatov, temveč tudi aktivno upravljanje svoje javne podobe. Osebna blagovna znamka predstavlja enega izmed ključnih dejavnikov za iskanje in izkoriščanje novih priložnosti tako v športu kot tudi v zasebnem življenju.
Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako športniki razumejo družbena omrežja, osebno blagovno znamko in kako družbena omrežja uporabljajo za grajenje svoje blagovne znamke. Posebej smo se posvetili vplivu družbenih omrežij na proces gradnje osebne blagovne znamke. Proučili smo razlike v strategijah, ki jih strokovnjaki priporočajo in ki jih športniki uporabljajo.
V raziskavi smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodo in oblikovali polstrukturirane intervjuje, saj nam je ta metoda omogočila manevrski prostor za poglobitev v izbrano tematiko. V raziskavi je sodelovalo sedem udeležencev, vsi so bili kategorizirani športniki. Intervjuje smo analizirali z vsebinsko analizo.
Večina športnikov se zaveda pomena osebne blagovne znamke, vendar pogosto nimajo oblikovane sistematične strategije za njeno grajenje. Ugotovili smo, da športniki, ki so sodelovali v raziskavi, le redko prenašajo svojo osebno blagovno znamko iz digitalnega v fizični svet, čeprav so nekateri že razmišljali o podjetniških priložnostih.
Družbena omrežja se izkazujejo kot pomembno orodje za grajenje osebne blagovne znamke športnikov, a zahtevajo premišljeno in načrtovano uporabo. Pomembno je tudi, da športniki svojo blagovno znamko gradijo avtentično, prav tako je dobrodošlo, da v svoje objave vključujejo utrinke iz zasebnega življenja in ne zgolj športne uspehe.
Ključne besede: Blagovna znamka, osebna blagovna znamka, športniki, družbena omrežja, strategija.
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2026; Ogledov: 151; Prenosov: 3
Celotno besedilo (991,50 KB) |
63. Naklonjenost k udeležbi na volitvah v SlovenijiSaša Pipalović, 2026, ni določena Opis: V magistrski nalogi smo analizirali volilno udeležbo in naklonjenost udeležbi na volitvah. Glavni predmet raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri osebni, družbeni in institucionalni dejavniki vplivajo na naklonjenost udeležbi na volitvah, ter pojasniti razloge za relativno nizko volilno udeležbo v Sloveniji. Poleg demografskih dejavnikov smo proučili vpliv udeležbe v političnih aktivnostih, stopnje zadovoljstva z življenjem, javnomnenjskih raziskav, občutka državljanske dolžnosti, politične opredeljenosti in slabega vremena. V teoretičnem delu smo predstavili ključne pristope in modele volilne udeležbe, med drugim racionalno izbiro, sociološke in psihološke teorije ter pomen zaupanja v politični sistem in občutka državljanske dolžnosti. Raziskavo smo izvedli z analizo ustrezne obstoječe literature in lastno kvantitativno raziskavo, izvedeno z anketnim vprašalnikom med čim bolj naključno izbranimi odraslimi prebivalci Slovenije. Za anketo smo se odločili zaradi izvedbe kvantitativne analize. Podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko, t-testom za neodvisne vzorce in linearno regresijo. Rezultati kažejo, da demografski dejavniki, kot so spol, religioznost in kraj rojstva, nimajo statistično značilnega vpliva na naklonjenost udeležbi na volitvah. Pomembnejši vpliv imajo psihološki in družbeni dejavniki. Ugotovili smo, da višje zaupanje v državne institucije in močnejši interni lokus kontrole povečujeta verjetnost udeležbe na volitvah, medtem ko večje zaupanje v javnomnenjske raziskave zmanjšuje motivacijo za glasovanje. Ugotovitve kažejo, da je pripravljenost na udeležbo na volitvah v Sloveniji tesneje povezana z zaupanjem v institucije in občutkom osebne odgovornosti kot z osnovnimi demografskimi značilnostmi. Naloga prispeva k boljšemu razumevanju volilnega vedenja in ponuja izhodišča za krepitev politične kulture ter spodbujanje višje volilne udeležbe v Sloveniji. Raziskava je zanimiva za politične stranke, saj ponuja osnovo za razmislek o tem, kako lahko volilce prepričajo v udeležbo na naslednjih volitvah.
Ključne besede: volilna udeležba, politična participacija, zaupanje v institucije, lokus kontrole, javnomnenjske raziskave, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2026; Ogledov: 155; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,45 MB) |
64. Med močjo in čustvi: Izkušnje družinskih sodnikov s stresom na delovnem mestuRebeka Jajalo, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava stres na delovnem mestu pri koprskih družinskih sodnicah. Tema je pomembna, saj je v slovenskem prostoru na tem področju opravljenih zelo malo raziskav, še posebej v povezavi s čuječnostjo in obvladovanjem stresa pri družinskih sodnikih. Namen raziskave je bil preučiti doživljanje stresa pri družinskih sodnicah ter njihove strategije soočanja s stresom, s poudarkom na zaznavanju obstoječe strokovne podpore. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu, pri čemer so bili uporabljeni polstrukturirani intervjuji. Rezultati kažejo, da so družinske sodnice vsakodnevno izpostavljene visokim čustvenim in kognitivnim obremenitvam, ki lahko vodijo tudi v sekundarno travmo. Ugotovljeno je bilo, da se pri soočanju z delovnim stresom večinoma poslužujejo lastnih strategij, medtem ko sistematična strokovna podpora na delovnem mestu ni ustrezno zagotovljena. Raziskava poudarja pomen razvoja celostnih podpornih mehanizmov, kot so čuječnost, kognitivno-vedenjske tehnike in supervizija, ki bi prispevali k boljšemu duševnemu zdravju družinskih sodnic ter kakovostnejšemu sodnemu odločanju.
Ključne besede: družinske sodnice, stres, sekundarna travma, čuječnost, kognitivno-vedenjska terapija, supervizija.
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2026; Ogledov: 155; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,82 MB) |
65. Odnos zaposlenih do digitalizacije v izbranem zdravstvenem domu LjubljanaNataša Arkar, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava odnos zaposlenih do digitalizacije v izbranem zdravstvenem domu, s poudarkom na izzivih in priložnostih, ki jih prinaša uvajanje novih tehnologij v zdravstveno prakso. Digitalna transformacija predstavlja eno ključnih usmeritev sodobnega zdravstva, saj omogoča večjo učinkovitost, preglednost procesov in kakovostnejšo oskrbo pacientov. Aktualnost raziskave temelji na dejstvu, da digitalizacija pomembno spreminja organizacijo dela ter vpliva na zadovoljstvo in pripravljenost zaposlenih, ki so ključni dejavnik uspešne implementacije.
Raziskava je bila izvedena z mešanim raziskovalnim pristopom, ki je vključeval kvalitativne intervjuje in kvantitativno anketiranje. Rezultati so pokazali, da zaposleni prepoznavajo številne prednosti digitalizacije, vendar ob tem izražajo tudi skrb zaradi pomanjkanja znanja, usposabljanja in tehnične podpore. Največjo oviro predstavlja pomanjkanje sistematičnega izobraževanja, ki vodi v odpor in negotovost. Ugotovljeno je bilo, da redna, praktično usmerjena usposabljanja pomembno krepijo samozavest zaposlenih in zmanjšujejo stres pri uporabi novih tehnologij. Prav tako so zaposleni izrazili potrebo po stalno dostopni IT-podpori ter večjem vključevanju v proces načrtovanja in uvajanja sprememb, saj to povečuje občutek lastništva nad uvedenimi rešitvami.
Poleg tehničnih vidikov je raziskava pokazala tudi pomen ohranjanja medosebnih odnosov, saj digitalizacija pogosto vodi v zmanjšanje osebnih stikov. Zato je nujno, da se digitalne rešitve dopolnjujejo s programi za krepitev timskega sodelovanja in pozitivne organizacijske klime. Sklepno lahko ugotovimo, da je digitalna transformacija v zdravstvu uspešna le, če se obravnava kot dolgoročen in strateško načrtovan proces, ki združuje tehnološki napredek z aktivnim vključevanjem zaposlenih ter zagotavljanjem stalne podpore in izobraževanja.
Ključne besede: digitalizacija, zdravstvo, zaposleni, zadovoljstvo pri delu, IT-podpora, izobraževanje, organizacijska kultura
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2026; Ogledov: 207; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,14 MB) |
66. Long-term care planning and sustainability of the care system in the regionCarmen Rajer, David Bogataj, Marija Bogataj, Samo Drobne, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: Background/Objectives: This study examines the relationship between user preferences, spatial accessibility, and the financial sustainability of long-term care (LTC) systems, with a focus on Slovenia and the Posavje region. The analysis compares different care models, including long-term home care (LTHC), institutional care, and community-based housing solutions such as sheltered housing and “silver villages”. Methods: A mixed-methods approach was applied, combining qualitative interviews, survey data, spatial analysis, mobility-related operational assessment, and cost estimation. The survey included 1005 in dividuals, of whom 475 provided valid responses. Statistical analysis was conducted using chi-square tests and the Agresti–Caffo method to examine differences in care preferences and selected proportions across respondent groups. Results: Statistically significant differ ences in LTC preferences across age groups were identified. Most respondents preferred care options located close to their homes, with the majority unwilling to relocate more than 10 km and a substantial share preferring distances below 5 km. The findings further indicate that travel-related costs for care providers in rural areas are considerable and, in the Municipality of Krško, comparable to the estimated monthly housing costs in special ized community-based units. Cost comparisons suggest that reductions in travel-related operational costs could offset a substantial share of the estimated housing-related costs. Conclusions: The results indicate that sustainable LTC systems require not only adequate service capacity and funding but also spatially coordinated care models aligned with user preferences and long-term sustainability. The findings contribute to strategic LTC planning and support the development of integrated, community-based care systems in geographically dispersed regions.
Ključne besede: long-termcare, long-termhomecare, community-basedcare, ageingpopulation, spatial accessibility, travel costs, rural areas, care preferences, integrated care, Slovenia
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2026; Ogledov: 176; Prenosov: 3
Celotno besedilo (4,92 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
67. Analiza finančnih poročil slovenskih podružnic svetovalno-revizijskih hiš Deloitte, Ernst & Young, KPMG in PricewaterhouseCoopers s poudarkom na družbi DeloitteMatej Aleksov, 2026, ni določena Opis: Diplomsko delo obravnava analizo finančnih poročil slovenskih podružnic svetovalno-revizijskih hiš Deloitte, Ernst & Young, KPMG in PricewaterhouseCoopers v obdobju od leta 2020 do leta 2024, s poudarkom na družbi Deloitte. Namen raziskave je na podlagi javno dostopnih podatkov oceniti poslovno uspešnost, finančni položaj in trende poslovanja obravnavanih družb ter ugotoviti njihove medsebojne podobnosti in razlike. Teoretični del naloge obravnava pomen letnih poročil, regulatorni okvir računovodskega poročanja in temeljne metode finančne analize. Empirični del temelji na podatkih iz letnih poročil in računovodskih izkazov, javno objavljenih na spletni strani agencije AJPES. Pri raziskavi so bile uporabljene deskriptivna in komparativna metoda, horizontalna in vertikalna analiza ter analiza izbranih finančnih kazalnikov. Rezultati so pokazali, da med analiziranimi družbami obstajajo pomembne razlike v dobičkonosnosti, likvidnosti in finančni stabilnosti. Slovenska podružnica svetovalno-revizijske hiše Deloitte je dosegla najvišje prihodke od prodaje, vendar se je kot relativno najuspešnejša družba izkazala slovenska podružnica svetovalno-revizijske hiše Ernst & Young, medtem ko je slovenska podružnica svetovalno-revizijske hiše PricewaterhouseCoopers ohranjala razmeroma ugoden položaj, slovenska podružnica svetovalno-revizijske hiše KPMG pa večjo nestabilnost poslovanja. Zavedamo se omejenosti rezultatov analize z vidika podatkov o delovanju družb v okviru mednarodnih skupin.
Ključne besede: Deloitte, Ernst & Young, KPMG, PricewaterhouseCoopers, finančna analiza
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2026; Ogledov: 183; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,72 MB) |
68. Umetna inteligenca v internetu stvari: od zajema podatkov do napovedovanja dogodkov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Spletne in informacijske tehnologijeChristian Adam, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo umetne inteligence pri napovedovanju degradacijskih procesov v okoljih interneta stvari. V raziskavi sem želel preveriti, ali kompleksnejši sekvenčni modeli, kot je LSTM, v praksi res prinašajo boljše napovedne rezultate, ali pa so lahko enostavnejši modeli, na primer linearna regresija, v določenih primerih primerljivejši in stabilnejši. Empirični del vključuje tri medsebojno povezane eksperimente. Prvi eksperiment temelji na simuliranem, pretežno linearnem signalu, kjer razlike med modeloma niso bile izrazite (RMSE: linearna regresija 0,0551; LSTM 0,0563 v normaliziranem prostoru pri oknu 50). V drugem eksperimentu je bil uporabljen signal z izrazito režimsko spremembo, ki je povzročila odstopanje testnih podatkov od učne porazdelitve. V tem primeru se je pokazalo, da se lahko napaka modela LSTM močno poveča (RMSE: linearna regresija 0,0905; LSTM 0,7812), medtem ko linearna regresija ohrani stabilnejšo napovedno uspešnost. Tretji eksperiment temelji na realnem industrijskem podatkovnem naboru NASA C-MAPSS (FD001), kjer je LSTM dosegel zmerno prednost pri napovedovanju preostale življenjske dobe v ciklih (linearna regresija: MAE 13,67; RMSE 16,29; LSTM: MAE 13,31; RMSE 15,73). Rezultati raziskave kažejo, da večja kompleksnost modela sama po sebi ne zagotavlja boljše napovedne uspešnosti. Pomembno vlogo imata predvsem struktura podatkov in ustrezna metodološka zasnova eksperimentov, ki vključuje kronološki razrez podatkov, preprečevanje prenosa informacij med učnim in testnim delom, skaliranje samo na učni množici ter dosledno poročanje metrik v pravilni skali. Pri analizi realnih podatkov se je dodatno pokazalo, da morajo biti metrike in grafični prikazi vezani na iste napovedi po povratni transformaciji, sicer lahko pride do neskladij med programsko implementacijo in poročilom rezultatov.
Ključne besede: internet stvari (IoT), umetna inteligenca, globoko učenje, LSTM, linearna regresija
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2026; Ogledov: 191; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,18 MB) |
69. Vloga fizioterapije pri zdravljenju starejših žensk z osteoporozo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAna Škorjanec, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je stanje, pri katerem kosti sčasoma izgubijo gostoto in postanejo šibkejše in krhke. To poveča tveganje za zlome kosti, tudi pri manjših obremenitvah ali vsakodnevnih dejavnostih. Namen: Namen diplomske naloge je bil na podlagi analize literature preučiti najpogosteje uporabljene fizioterapevtske metode in tehnike pri obravnavi osteoporoze pri starejših ženskah ter oceniti njihovo učinkovitost. Poseben poudarek je bil namenjen vplivu vadbenih programov na ravnotežje in pogostost padcev. Metode: S pomočjo podatkovnih baz ProQuest, ScienceDirect, Scopus, PEDro, PubMed in Google Scholar smo iskali ustrezno strokovno literaturo, objavljeno med letoma 2015 in 2025, ki je ustrezala prej določenim vključitvenim kriterijem. Pridobljene podatke smo obdelali s kvalitativno analizo. Rezultati: V končno obdelavo smo vključili dvanajst raziskav, ki so ustrezale vsem kriterijem in jih podrobno pregledali, predstavili ključne podatke in med seboj primerjali. V skupni vzorec našega pregleda je bilo vključenih 863 žensk med 50. in 80. letom starosti z diagnosticirano osteopenijo ali osteoporozo. Analiza raziskav je pokazala, da se pri preprečevanju in zdravljenju osteoporoze starejših žensk uporabljajo različne fizioterapevtske metode in tehnike; kot učinkoviti izstopata vadba proti uporu in vadba za ravnotežje. Razprava: Najpogosteje uporabljeni pristopi so multimodalni programi, ki vključujejo vadbo proti uporu in funkcionalni trening. Ti pristopi izboljšujejo kostno mineralno gostoto za približno 1 do 3 % letno, mišično moč do 40 % in funkcionalno zmogljivost, kar se odraža v hitrejšem vstajanju, merjeno s testom vstani in pojdi, ter boljši mobilnosti. Pomemben je tudi trening za ravnotežje, ki dokazano zmanjšuje tveganje za padce.
Ključne besede: fizioterapija, osteoporoza, zdravljenje, preventiva
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2026; Ogledov: 187; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,82 MB) |
70. Pomen vaj za samozdravljenje telesa na telesno in duševno zdravje starejših odraslih v dnevnem centru : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTjaša Cehnar, 2026, diplomsko delo Opis: Uvod: V starosti se pogosto pojavljajo telesne in duševne spremembe, ki vplivajo na kakovost življenja starejših odraslih. V zadnjem času se vse bolj uveljavljajo posebne alternativne tehnike za posameznikovo blaginjo. Ena od takšnih so, kot oblika celostne podpore zdravju, vaje za razstrupljanje in samozdravljenje telesa. Namen raziskave je bil proučiti njihov vpliv na telesno aktivnost, telesno in duševno zdravje ter kakovost življenja udeleženk dnevnega centra aktivnosti. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani z uporabo polstrukturiranega intervjuja, ki je vključeval vprašanja odprtega tipa. V raziskavo so bile vključene udeleženke dnevnega centra aktivnosti, ki se udeležujejo vaj za razstrupljanje in samozdravljenje telesa. Vzorec je bil neslučajnostno namenski. Zbrani podatki pa so bili obdelani in interpretirani na podlagi odprtega kodiranja. Rezultati: Rezultati kažejo, da imajo vaje pozitiven vpliv na telesno aktivnost, saj udeleženke poročajo o večji gibljivosti in motivaciji za gibanje. Prav tako so zaznale izboljšanje telesnega počutja, zmanjšanje bolečin in večjo energijo. Na področju duševnega zdravja so izpostavile zmanjšanje stresa, večjo sproščenost in boljše razpoloženje. Pomemben vpliv pa ima tudi socialna komponenta vadbe. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo pomen celostnega pristopa k zdravju, ki povezuje telesno, duševno in socialno dimenzijo. Vaje predstavljajo učinkovito podporo aktivnemu staranju, vendar bi bilo smiselno njihovo dostopnost razširiti tudi na ruralna okolja in spodbuditi vključenost moške populacije.
Ključne besede: staranje, telesna aktivnost, duševno zdravje, kakovost življenja, dnevni center aktivnosti
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2026; Ogledov: 177; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,90 MB) |
