61. Zadovoljstvo in integracija beguncev v Sloveniji: primer bivanja ukrajinskih beguncev v PostojniSuzana Kovačič, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava integracijo ukrajinskih beguncev v Sloveniji, s posebnim poudarkom na njihovem zadovoljstvu z bivanjem v nastanitvenem centru Postojna. V raziskavi smo preučevali ključne dejavnike, ki vplivajo na izkušnjo beguncev, kot so dostop do stanovanja, zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenih storitev, pravnega statusa, jezikovne kompetence ter občutek pripadnosti in varnosti. Tema je izjemno aktualna zaradi nedavnih migracijskih tokov, ki so posledica vojne v Ukrajini. Slovenija je kot ena od držav članic EU sprejela več kot 10.000 beguncev, kar predstavlja pomemben izziv za obstoječe integracijske politike. Razumevanje izkušenj beguncev v lokalnem okolju je pri tem ključno za izboljšanje sistemskih rešitev in krepitev družbene kohezije. Empirični del raziskave temelji na fokusni skupini s šestimi udeleženci iz Ukrajine, ki so izrazili številne izzive pri vsakdanjem življenju v Sloveniji. Ugotovili smo, da integracija ni odvisna le od formalnega pravnega statusa, temveč tudi od kakovosti bivanjskih pogojev, dostopa do informacij, socialnih povezav in psihološke podpore. Jezikovne ovire, administrativna negotovost in pomanjkanje psiho-socialne podpore pomembno vplivajo na občutek nezadostne vključenosti. Naši rezultati kažejo, da je uspešna integracija možna le s celovitim pristopom, ki vključuje sistemske izboljšave na več ravneh: jezikovni, socialni, pravni in psihološki. Ti rezultati lahko služijo kot podlaga za oblikovanje bolj učinkovitih integracijskih politik v Sloveniji.
Ključne besede: ukrajinski begunci, integracija, zadovoljstvo, Postojna, jezikovne ovire, stanovanjske razmere, pravni status, psihosocialna podpora, fokusna skupina, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 164; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (2,04 MB) |
62. CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA NA HEMODIALIZNEM ZDRAVLJENJUBrigita Vokši, 2025, ni določena Opis: Kronična ledvična bolezen je napredujoče stanje, ki vodi v trajno okvaro ledvične funkcije. V končnem stadiju pacienti potrebujejo nadomestno zdravljenje, najpogosteje v obliki hemodialize. Postopek zahteva redne terapije, ki precej vplivajo na pacientovo fizično, psihično in socialno stanje. Medicinska sestra ima osrednjo vlogo pri teh pacientih – skrbi za varno izvajanje dialize, spremljanje zapletov, zdravstveno vzgojo ter podporo in spodbudo pacientu. Celostna obravnava, ki upošteva pacientove individualne potrebe, bistveno prispeva k uspešnosti zdravljenja in izboljšanju kakovosti življenja. Namen diplomske naloge je proučiti celostno obravnavo pacienta na hemodializnem zdravljenju.
Ključne besede: hemodializa, celostna obravnava, odpoved ledvic, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 151; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,17 MB) |
63. KLINIČNE IN LABORATORIJSKE ZNAČILNOSTI BOLNIKOV S SINDROMOM DOLGEGA COVIDAErik Gregorič, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Dolgi covid se kaže kot vztrajanje ali pojav novih simptomov po akutni fazi okužbe s SARS-CoV-2 in ostaja kompleksen in slabo raziskan sindrom. Prevalenca dolgega covida je visoka in po nekaterih študijah dosega 30 %. V razvoj dolgega covida se vpletajo različni patofiziološki mehanizmi. V odvisnosti od izraženosti posameznih mehanizmov dolgi covid spremljajo raznoliki simptomi, ki se tipično pojavljajo v obliki simptomatskih fenotipov. Običajne laboratorijske in funkcijske preiskave pri bolnikih z dolgim covidom pogosto ne pokažejo odstopanj od normale, bolj specializirani testi pa so običajno skladni s kroničnim vnetjem. Cilj naloge je bil opredelitev kliničnih in laboratorijskih značilnosti slovenske kohorte bolnikov z dolgim covidom.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 65 preiskovancev, od tega 45 v skupini z dolgim covidom in 21 v kontrolni skupini. Primerjali smo demografske podatke, prevalenco pridruženih kroničnih bolezni, stopnjo precepljenosti in vrednosti osnovnih biokemičnih kazalcev. Izračunali smo prevalenco izraženosti posameznih simptomov dolgega covida.
Rezultati: Najprevalentnejši simptomi dolgega covida so bili zmanjšana telesna zmogljivost (84 %), dispneja (77 %) ter bolečina v prsih in palpitacije (oboje 55 %). Bolniki z dolgim covidom so imeli višjo prevalenco srčno-žilnih bolezni (p = 0,03) in značilno nižjo precepljenost proti SARS-CoV-2 (p = 0,004). Pri bolniki z dolgim covidom smo ugotovili statistično značilno višje vrednosti serumskega urata, feritina, troponina T ter nekaterih drugih laboratorijskih kazalcev.
Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo kompleksno naravo dolgega covida. Prisotnost srčno-žilnih bolezni in necepljenost za SARS-CoV-2 sta pomembna dejavnika tveganja za razvoj dolgega covida. Zaradi relativno majhnega števila vključenih v študijo in posledično visokega tveganja za pristranskost izbire se glede vpliva spola na tveganje za razvoj pocovidne simptomatike ne opredeljujemo. Statistično značilne razlike v laboratorijskih kazalcih kažejo na možnost vztrajajočega kroničnega vnetja nizke stopnje, ki pa je klinično relevantno. Pridobljeni rezultati v veliki meri potrjujejo izsledke že objavljenih raziskav.
Rezultati študije prispevajo k boljšemu razumevanju dolgega covida, kar bi lahko pripomoglo k hitrejši diagnostiki, zdravljenju in optimizaciji zdravstvene oskrbe. Kljub hitremu napredku razumevanja bolezni ostaja veliko nejasnosti. Za razjasnitev teh so potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: dolgi covid, simptomi, pridružene bolezni, laboratorijski kazalci
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 137; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,82 MB) |
64. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ODPRAVLJANJU BOLEČINE PO OPERATIVNEM POSEGUKlara Ramovš, 2025, ni določena Opis: Bolečina je subjektivna in kompleksna izkušnja, ki vključuje čutne, čustvene in duševne odzive ter ima pomembno obrambno vlogo. Opredeljujejo jo različni dejavniki, kot so pretekle izkušnje, kultura, genetika in spol. Ločimo več vrst bolečine, kot so akutna, kronična, pooperativna, te pa se delijo na nociceptivno, nevropatsko itd. Medicinska sestra ima ključno vlogo pri njenem prepoznavanju, ocenjevanju in lajšanju. Pri tem mora upoštevati individualno doživljanje bolečine in izobraževati paciente o pravilnem ravnanju z njo. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri odpravljanju bolečin po operativnem posegu.
Ključne besede: pooperativna bolečina, medicinska sestra, lajšanje bolečine, ocenjevanje bolečine
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 159; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,71 MB) |
65. POMEN PRILAGODLJIVOSTI PROCESA ZDRAVSTVENE NEGE ZA KAKOVOSTNO OBRAVNAVO HEMODIALIZNEGA PACIENTAIza Draškovič, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Hemodializa je oblika dialize, pri kateri se kri prečisti. Čiščenje poteka s po-močjo hemodializatorja oziroma umetne ledvice. Hemodializa poteka tako, da se kri črpa iz telesa v hemodializator. Tukaj se kri prefiltrira skozi polprepustno membrano in na ta način se odstranjujejo odpadne snovi in odvečna tekočina. Po tem postopku se očiščena kri vrne nazaj v telo. Običajno se izvaja trikrat na teden oziroma glede na potrebe pacienta. Največji pomen izvajanja hemodialize je celotni proces zdravstvene nege pri obravnavi dializnega pacienta. Pred začetkom same dialize mora-mo izbrati pravilen žilni dostop, hkrati skrbeti za preprečevanje okužb, da ne pride do morebitnih za-pletov. Skozi sam postopek spremljamo vitalne funkcije pacienta, obvladujemo elektrolitsko ravnovesje in tekočine. Za izvedbo same hemodialize je pomembno sodelovanje z različnimi strokovnjaki, ki pri-pomorejo k uspešnemu zdravljenju. Ne smemo pa pozabiti na samega pacienta, ki ga pravilno izobra-žujemo o sami bolezni, nudimo pomoč pri načrtovanju prehrane in pri tem vključimo tudi družino. Za uspešno zdravljenje pacientu nudimo psihološko podporo. Namen raziskave je ugotoviti pomen prila-godljivosti procesa zdravstvene nege za kakovostno obravnavo hemodializnega pacienta.
Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni podatki in sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je temeljilo na sestavljeni predlogi za polstrukturirani intervju, raziskava pa je pote-kala v mesecu februarju 2025.
Rezultati: Izbran je bil namenski vzorec, intervjuvali smo šest diplomiranih medicinskih sester, ki svoje delo opravljajo na oddelku za hemodializo. Diplomirane medicinske sestre so se v intervjujih strinjale, da so temelji kakovosti zdravljenja individualna oskrba, varnostna in psihosocialna podpora ter fizična in psihološka zaščita pacienta. Intervjuvanke postavljajo pacienta v središče zdravstvene obravnave in hkrati poudarjajo pomembnost dodatnega usposabljanja zaposlenih. Izjemno pomemben pa jim je ce-lotni pristop k pacientu, ki vključuje vse psihosocialne in življenjske dejavnike.
Razprava: Ugotovili smo, da na pacientovo zadovoljstvo vplivajo individualizirana zdravstvena nega, stalno spremljanje pacientovega stanja, zagotavljanje varnega okolja in učinkovita komunikacija. Kako-vostna obravnava je tesno povezana s strokovnim izobraževanjem zdravstvenega osebja, spodbujanje pacientov v procesu odločanja in sodelovanje v zdravstvenih timih. Boljši rezultat zdravljenja nam kaže stalno prilagoditev negovalnih ukrepov pacienta ter prilagoditev parametrov, ki vključujejo prehrano ter psihološko in socialno podporo. Sodelovanje na sestankih, razdelitve vlog timu in učinkovita komu-nikacija kažejo kakovostni proces zdravljenja pacienta.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, hemodializa, diplomirana medicinska sestra, življenje s hemodializo, proces zdravstvene nege pacienta
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 147; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,14 MB) |
66. Učinek robotsko podprtega treninga hoje na hojo in ravnotežje pri osebah s parkinsonovo boleznijo – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaKatja Ornik, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Parkinsonova bolezen (PB) je kronična progresivna nevrodegenerativna motnja, katere natančnega vzroka še ne poznamo. Za bolezen je značilno pomanjkanje dopaminergičnih nevronov v bazalnem delu ganglijev, kar vodi do številnih motoričnih in nemotoričnih simptomov. PB je neozdravljiva. Možno je le lajšanje simptomov s konzervativnimi in operativnimi metodami. Z razvojem tehnologije postaja robotsko podprt trening hoje (RAGT) inovativen pristop k izboljševanju motenj hoje in ravnotežja pri PB. Namen: Namen diplomskega dela je bil opraviti pregled literature in ugotoviti učinke RAGT na hojo in ravnotežje pri osebah s PB. Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena kvalitativna metoda. Raziskava je bila izvedena s pregledom literature (PRISMA diagramom) strokovno-znanstvenih člankov, objavljenih v letih 2014–2024. Ti so bili poiskani v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed Central, PEDro, ResearchGate in Google Scholar. Rezultati: V pregled je bilo vključenih osem študij, ki smo jih izbrali na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Večina raziskav je poročala o pozitivnih učinkih RAGT na hitrost hoje, funkcionalno zmogljivost hoje pri vsakodnevnih aktivnostih, ravnotežje, premičnost in zmanjšanje »zamrznitvenih stanj« pri hoji pri osebah s PB. Na funkcionalno zmogljivost hoje ima pozitiven učinek tudi trening hoje na tekalni stezi (TT). Razprava: Študije so pokazale, da je RAGT učinkovita metoda za izboljšanje nekaterih parametrov hoje in ravnotežja. Pri izbiri RAGT je potrebno upoštevati posamezne potrebe bolnika in se posluževati kombiniranega pristopa pri izvedbi terapij. Potrebne bodo nadaljnje raziskave, ki bodo natančneje opredelile dolgoročni učinek in specifične cilje rehabilitacije z RAGT.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, nevrorehabilitacija, robot, trening hoje, ravnotežje
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 257; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,88 MB) |
67. Fizioterapevtska obravnava razvojne displazije kolka - pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaIna Gajzer, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Dandanes predstavlja razvojna displazija kolka pogosto stanje in lahko vodi do resnih posledic v primeru nepravočasnega odkritja in zdravljenja. Razvojna motnja se lahko razvije že v otroštvu, kar imenujemo razvojna displazija kolka, ali pa v adolescenci ali odrasli dobi, kar imenujemo displazija kolka oz. acetabularna displazija. Pozno odkritje in zdravljenje v kasnejših fazah pogosto zahtevata obsežnejše operacije, kar povzroči večje zaplete ter vodi v slabši funkcionalni izid. Tako smo želeli ugotoviti, katere so najpogosteje uporabljene in najučinkovitejše fizioterapevtske metode in tehnike pri zdravljenju razvojne displazije kolka. Metode: V pregled literature smo vključili 7 znanstvenih raziskav v angleškem in slovenskem jeziku, ki so bile objavljene med letoma 2015 in 2025. Znanstvena dela smo izbrali s pomočjo PRISMA diagrama in jih ovrednotili po lestvici PEDro. Rezultati: Kot najpogostejše in najučinkovitejše fizioterapevtske metode in tehnike so se izkazale kinezioterapija in manualne tehnike, kot so masaža, trakcija, pasivna mobilizacija in pasivno raztezanje. Zaključek: Po pregledu literature smo ugotovili, da je ustrezna fizioterapevtska obravnava ključnega pomena pri zdravljenju razvojne displazije kolka, saj preprečuje zaplete, zmanjšuje potrebo po kirurških posegih, izboljša funkcionalnost, omogoča večjo samostojnost in pozitivno vpliva na kakovost življenja.
Ključne besede: razvojna displazija kolka, fizioterapija, konzervativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 171; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,04 MB) |
68. Ozaveščenost starejših odraslih o skrbi za zdravje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaMarina Kosmajer, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V času staranja se zgodijo mnoge telesne in kognitivno-duševne spremembe, ki vplivajo na zdravje. Pri ohranjanju in krepitvi zdravja moramo biti aktivni tako, da skrbimo za telesno aktivnost, zdravo prehrano ter urejene medsebojne odnose, spalne navade, osebno in bivalno higieno idr. Metodologija: Poleg deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 50 starejših oseb ljutomerske statistične regije. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Ugotavljamo, da jih je 80 % anketiranih mnenja, da živijo zdravo življenje, 68 % pa, da so za zagotavljanje lastnega zdravja najbolj odgovorni sami. Anketirani v 66 % ocenjujejo, da imajo dovolj znanja o skrbi za lastno zdravje, pri čemer so ga največ pridobili s televizije (68 %) in interneta (48 %). 42 % anketiranih ocenjuje, da so o skrbi za lastno zdravje ozaveščeni. Med njimi jih je 10 % zelo ozaveščenih. 59 % anketiranih jih meni, da imajo za zagotavljanje in ohranjanje zdravja anketirani dovolj znanja, 16 % pa meni obratno. Pri tem 42 % anketiranih dobro ali zelo dobro pozna dejavnike za zagotavljanje in ohranjanje skrbi za zdravje. Kljub vsemu jih 82% meni, da bi za svoje zdravje lahko naredili več. Razprava: Starejši odrasli so v zvezi z zagotavljanjem lastnega zdravja najbolj ozaveščeni o telesni aktivnosti in zdravi prehrani, najmanj pa o ukrepih za zagotavljanje zdravega spanja ter za ustrezno bivalno higieno.
Ključne besede: zdravje, zdrav življenjski slog, starostnik, ozaveščenost, socialni gerontolog
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 134; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,45 MB) |
69. Uloga medicinskih sestara u zdravstvenoj nezi i poboljšanju kvaliteta života obolelih od demencije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNenad Petrović, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Demencija je progresivno neurodegenerativno oboljenje koje narušava kognitivne, emocionalne i funkcionalne sposobnosti, te time i kvalitet života obolelih. Ispitivanje kvaliteta života osoba s demencijom je važno kako bi se identifikovale njihove specifične potrebe i obezbedila adekvatna podrška za očuvanje dostojanstva i dobrobiti. Metodologija rada: U radu je primenjena kvantitativna istraživačka metoda. U prvoj fazi istraživanja korišćen je DEMQOL upitnik (N=103) kako bi se utvrdio kvaliteta života obolelih od demencije. U drugoj fazi istraživanja, putem samoosmišljenog kraćeg upitnika analizirani su stavovi medicinskih sestara o njihovoj ulozi u unapređenju kvaliteta života ovih pacijenata (N=20). Rezultati: Rezultati su pokazali da je domen emocije dobio najnižu ocenu (47,60), dok su pamćenje (55,83) i svakodnevni život (53,37) ocenjeni višim vrednostima. Najniža ocena u domenu emocija zabeležena je za tvrdnju koja se odnosi na ograničenja u obavljanju željenih aktivnosti (38,83), što ukazuje na osećaj zavisnosti i bespomoćnosti. Prosečan skor kvaliteta života ispitanika iznosio je 52,26. U drugoj fazi istraživanja, rezultati su pokazali da većina ispitanika (75%) veruje da psihološka i emocionalna podrška, edukacija i koordinacija zdravstvene nege mogu poboljšati kvalitet života pacijenata. Međutim, manji deo ispitanika (25%) iskazao je određeni stepen nesigurnosti, što može biti povezano sa nedostatkom adekvatnih resursa ili iskustva. Rasprava: Kako bi se poboljšao kvalitet života ispitanih pacijenata, preporučuje se sprovođenje sistematskog praćenja emocionalnog blagostanja, jačanje samostalnosti pacijenata, unapređenje socijalnih interakcija i kontinuirana edukacija medicinskih sestara radi obezbeđivanja visokokvalitetne zdravstvene nege.
Ključne besede: demencija, kvalitet života, DEMQUL, Lambertsetersykehjem, zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 124; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,26 MB) |
70. Družbeni vplivi na uporabo arhivskega gradiva : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje ArhivistikaLuka Mezek, 2023, diplomsko delo Opis: Ena od osnovnih dejavnosti vsakega arhiva je dajanje v uporabo arhivsko gradivo, ki ga hranijo. Pred tem pa v arhivih izvajajo vrsto dejavnosti, ki so potrebne, da lahko uporabniki čim lažje dostopajo do arhivskega gradiva. Tako imajo vsi arhivi popise arhivskih fondov in zbirk ali vodnike po fondih, razne evidence in podobno. Vsekakor je zanimivo analizirati uporabo arhivskega gradiva v čitalnicah, za katere bi bilo primerneje, da bi jih imenovali »sobe za raziskave«, kot je na primer v sosednjem arhivu v Trstu ta prostor označen kot »sala di studio«. Ta dejavnost je predpisana tudi v pozitivni arhivski zakonodaji. Analiza uporabnikov kaže na zelo raznolika področja poizvedovanja in načine uporabe arhivskega gradiva. Zahteve za uporabo arhivskega gradiva so seveda v tesni povezavi z namembnostjo, za katero se uporabnik poteguje, zato lahko uporaba obsega širok spekter dokumentov – od gradbenih načrtov, dovoljenj, potrdil in šolskih spričeval do upravnih odločb, sodb in podobnega. V nalogi je poudarjen vpliv družbenih subjektov na uporabo arhivskega gradiva, predvsem pa na eventualne povratne informacije, ki jih le redko dobivajo arhivi. Ta dejavnost v zadnjem času svojo aktivnost še povečuje z uporabo informacijskih tehnologij.
Ključne besede: arhivsko gradivo, dostop, uporaba, evidence
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 132; Prenosov: 1
Celotno besedilo (5,67 KB) |
