731. Pogojni odpust iz zapora : magistrsko deloLara Rogale, 2025, magistrsko delo Opis: Pogojni odpust iz zapora je eden od ključnih instrumentov kazenskopravne politike, ki obsojencem omogoča predčasno izpustitev ob izpolnjenih pogojih, kot sta dokazana rehabilitacija in pripravljenost na vključitev v družbo. Magistrsko delo se osredotoča na analizo pogojev, postopkov in dejavnikov, ki vplivajo na odločanje o pogojnem odpustu v slovenskem kazenskem sistemu. V prvem delu magistrskega dela je predstavljena empirična analiza slovenskega sistema pogojnega odpusta, ki vključuje pregled zakonodaje, prakse in odločitev pristojnih organov. Magistrsko delo tudi izpostavi izzive, ki jih prinaša ta institut, vključno z morebitnimi zlorabami sistema, tveganji za ponovni prestopek in etičnimi dilemami, ki nastanejo pri odločanju o predčasnem izpustu. Namen in cilj je podati analizo področja in uporabe pogojnega instituta. Z zgodovinsko metodo je opisan razvoj instituta pogojnega odpusta. Obravnavana tematika se prouči z uporabo deskriptivne metode in pregleda relevantnih pravnih virov, literature, strokovnih člankov, prispevkov, internetnih virov in sodbe. Z aksiološko metodo so pravne določbe ocenjene z vidika ocenjevanja, kritiziranja in vrednotenja. Induktivno deduktivna metoda omogoči sklepne ugotovitve o smiselnosti pravne ureditve in primernosti odločitve Vrhovnega sodišča. Uporabljena je tudi metoda analize, s katero so analizirani posamezni pravni predpisi in relevantna sodna praksa. Za integracijo bistvenih ugotovitev raziskanega je uporabljena sintetična metoda. V magistrskem delu je bistveno odgovoriti na vprašanje, ali je zakonska ureditev instituta pogojnega odpusta primerna in ali bi lahko z uporabo tega instituta reševali problematiko prezasedenosti zaporov. Poleg tega je analizirano, kakšne posledice je imela sodba Vrhovnega sodišča za dosedanje delo Komisije za pogojne odpuste. Institut pogojnega odpusta je v okviru magistrskega dela natančno analiziran in izpostavljene so njegove šibke točke, pri katerih bo v prihodnje potreben napredek.
Ključne besede: pogojni odpust, kazensko pravo, obsojenci, Komisija za pogojni odpust, prezasedenost zaporov
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 323; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (2,78 MB) |
732. Ustavna presoja mednarodnih pogodb : magistrsko deloLara Drgajner, 2025, magistrsko delo Opis: Ustavna presoja mednarodnih pogodb predstavlja enega ključnih institutov za zagotavljanje skladnosti mednarodnopravnih obveznosti, ki jih država izvršuje po načelu pacta sunt servanda z ustavnimi načeli in temeljnimi človekovimi pravicami. V pravnih sistemih, kjer ima ustava najvišjo pravno veljavo, kot imamo to urejeno v Republiki Sloveniji, je nadzor nad ustavnostjo mednarodnih pogodb ključen za varovanje suverenosti države. Naša Ustava ureja tako predhodno kot naknadno presojo skladnosti mednarodnih pogodb, kar omogoča celovito varovanje ustavnosti pred kakor tudi po ratifikaciji in začetku veljavnosti mednarodnopravne norme. Predhodna presoja ima preventivno funkcijo, ki ustavnemu sodišču omogoča izločitev neustavnih določb še pred zavezujočimi učinki pogodb, medtem ko se naknadna presoja uporablja v primerih naknadno zaznanega neskladja. Primerjalnopravni vpogled v tuje pravne ureditve instituta daje uvid glede različnih pristopov k razmerju med notranjim in mednarodnim pravom, zlasti glede hierarhije pravnih aktov in pristojnosti ustavnega sodišča. Medtem ko nekatere države omogočajo samo in izključno predhodno kontrolo ustavnosti, druge kot Slovenija dopuščajo obe vrsti presoje, ponekod pa obravnavan institut sploh ni predviden. Poseben izziv predstavlja dejstvo, da v nekaterih sistemih mednarodne pogodbe uživajo enako ali celo višjo pravno moč kot ustava, kar lahko omeji presojo njihove ustavnosti. V slovenskem pravnem redu je vloga Ustavnega sodišča Republike Slovenije bistvena za ohranjanje notranje ustavne konsistentnosti ob hkratnem izpolnjevanju sprejetih obveznosti. Sodna praksa kaže na vsebinsko tehten pristop, a kljub temu v središču razprave obravnavane tematike ostaja vprašanje, kako oblikovati in vpeljati učinkovit institut oziroma mehanizem ustavne presoje, ki bo na eni strani spoštoval mednarodnopravne obveznosti države in na drugi strani varoval njeno ustavno identiteto.
Ključne besede: ustavna presoja, mednarodna pogodba, ustavno sodišče, državna suverenost, predhodna presoja, naknadna presoja
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 323; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,18 MB) |
733. Evtanazija v luči človekovih pravic : magistrsko deloKaja Vaupotič, 2025, magistrsko delo Opis: Vprašanja predčasnega končanja življenja na zahtevo posameznika postajajo čedalje pomembnejša v okviru razprave o človekovih pravicah. Ena ključnih dilem je, ali obstaja pravica do smrti oz. ali gre za osebno svoboščino ali pravico posameznika, ki bi jo država »morala« priznati. Magistrsko delo preučuje pravni okvir evtanazije in zdravniško asistiranega samomora v luči Evropske konvencije o človekovih pravicah, s poudarkom na analizi sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ter primerjavi z odločitvami Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike. Osrednja raziskovalna vprašanja se nanašajo na vlogo avtonomije volje, možnost zlorab v praksi ter na konflikte med pravicami pacientov in njihovih svojcev. Pravno izhodišče analize je 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki varuje pravico do zasebnega življenja in v okviru katerega Evropsko sodišče za človekove pravice obravnava tudi vprašanja končanja življenja. Ugotovitve kažejo, da pravica do smrti ni izrecno priznana kot temeljna človekova pravica, temveč kot svoboščina posameznika, ki jo države lahko priznajo ob spoštovanju strogih postopkovnih varovalk in drugih človekovih pravic. Delo nadalje razvrsti evropske in ameriške sodne primere na aktivno in pasivno evtanazijo ter zdravniško asistiran samomor. Primerjava kaže, da ima Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike bolj restriktiven pristop, medtem ko Evropsko sodišče za človekove pravice državam dopušča širše polje proste presoje in več pluralnosti.
Ključne besede: evtanazija, pravica do smrti, avtonomija, zdravniško asistiran samomor, EKČP
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 348; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,63 MB) |
734. Nesposobnost delavca kot utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi : magistrsko deloIvana Gajić, 2025, magistrsko delo Opis: Nesposobnost delavca predstavlja enega izmed odpovednih razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Bistvo magistrskega dela je spoznati in proučiti institut nesposobnosti ter razumeti, kako je urejen v okviru delovnopravne zakonodaje, katere nejasnosti vsebuje definicija in kako jih zapolnjuje sodna praksa. Posebna pozornost je namenjena tudi razmejitvi med krivdnim razlogom in razlogom nesposobnosti ter primerjavi z ureditvijo, ki velja za javne uslužbence. Sodna praksa je institut nesposobnosti podrobneje razčlenila in oblikovala merila oziroma kriterije za njegovo presojo. Ključne metode, ki so bile uporabljene za raziskovanje, so deskriptivna in normativna metoda ter metoda analize. Glavni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali zakonodaja zagotavlja dovolj jasno in predvidljivo ureditev ter kakšen pomen imajo pri razlagi instituta sodišča. Ključna ugotovitev je, da zakonodaja sicer podaja definicijo nesposobnosti, vendar je ta preveč splošna, zato je pomembno vlogo pri njenem dopolnjevanju odigrala sodna praksa. Velik pomen ima vprašanje, kako obstoječo ureditev izboljšati, zato delo predlaga zakonodajne dopolnitve in spremembe, katerih namen je jasnejša in predvidljivejša ureditev razloga nesposobnosti. Z magistrskim delom je celovito obravnavan problem nejasnosti meril za ugotavljanje nesposobnosti delavca, vsaka ugotovitev pa je podprta z relevantno sodno prakso.
Ključne besede: razlog nesposobnosti, odpoved pogodbe o zaposlitvi, subjektivna nesposobnost, objektivna nesposobnost, pričakovani delovni rezultati, neizpolnjevanje pogojev, odločitev sodišča
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 320; Prenosov: 3
Celotno besedilo (686,47 KB) |
735. Izzivi in priložnosti digitalizacije notariataAsja Podrekar, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalizacija notariata postaja eden izmed osrednjih procesov sodobnega pravnega razvoja, saj vpliva na način izvajanja notarskih postopkov in prinaša nove razsežnosti njihovega delovanja v elektronskem okolju. Slovenski notariat se vse hitreje vključuje v proces digitalne transformacije, ki ga zaznamujejo elektronska identifikacija, videokonferenčni postopki, varni elektronski predali, kvalificirani elektronski podpisi in centralni registri. Takšne tehnološke rešitve omogočajo večjo učinkovitost, preglednost in dostopnost notarskih storitev, hkrati pa zahtevajo visoko raven varstva osebnih podatkov, zanesljivo informacijsko infrastrukturo in ohranitev zaupanja v pravni red. Skozi delo je obravnavan pravni, primerjalni in empirični okvir digitalizacije notariata, s poudarkom na vplivu digitalnih orodij na vlogo notarja ter poudarkom na vprašanjih pravne varnosti, odgovornosti in nepristranskosti. Digitalno okolje odpira možnosti za poenostavitev postopkov in večjo pravno predvidljivost, vendar ne more nadomestiti človeške presoje, pojasnilne dolžnosti in etične odgovornosti notarja. Notar ostaja oseba javnega zaupanja, ki tudi v digitalni dobi jamči zakonitost in resničnost volje strank. Primerjalni pregled nemške, avstrijske in estonske ureditve potrjuje, da lahko digitalizacija deluje učinkovito le v okviru jasnih pravil, zanesljive infrastrukture in z ustreznim nadzorom. Umetna inteligenca je pri tem lahko koristno podporno orodje, vendar ne sme posegati v notarjevo odločitev ali prevzemati njegove odgovornosti. Ob tridesetletnici ponovne uvedbe notariata v Sloveniji se kaže, da ta institucija uspešno vstopa v digitalno dobo, pri čemer ohranja svoje temeljno poslanstvo, to je varovanje pravne varnosti in zaupanje v pravno državo.
Ključne besede: notariat, digitalizacija, elektronsko poslovanje, pravna varnost, elektronska identifikacija, umetna inteligenca, odgovornost notarja
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 343; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,34 MB) |
736. |
737. Umetna inteligenca in pravna odgovornost : odgovornost v avtonomnih sistemihAndrej Prosen, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava enega osrednjih izzivov sodobnega prava: določanje pravne odgovornosti za škodo, ki jo povzročajo avtonomni sistemi in umetna inteligenca (UI). Zaradi sposobnosti učenja, samostojnega odločanja in nepredvidljivosti teh sistemov se tradicionalni pravni instituti, kot sta krivda in vzročna zveza, pogosto izkažejo za neustrezne. Namen raziskave je bil analizirati te izzive, opredeliti vlogo ključnih deležnikov (razvijalcev, proizvajalcev in uporabnikov), ovrednotiti možnost podelitve pravne subjektivitete UI ter primerjati regulativne pristope EU, ZDA in Kitajske. Uporabljene so bile deskriptivna, primerjalna in metoda sinteze, ki so omogočile poglobljeno razumevanje pravnih in tehničnih vidikov delovanja UI. Ključna ugotovitev je, da pravni sistemi trenutno večinoma le delno prilagajajo obstoječe režime (npr. odškodninsko pravo in odgovornost za proizvod z napako), kar pogosto ne zadošča za učinkovito obravnavo novih tveganj. Primerjalna analiza je pokazala, da EU z Aktom o umetni inteligenci vzpostavlja proaktiven model, medtem ko ZDA sledijo sektorskemu in tržno usmerjenemu pristopu, Kitajska pa vzpostavlja centraliziran model z močnim poudarkom na nadzoru. Glede subjektivitete UI smo ugotovili, da bi pravno-fikcijska ureditev ustvarila resne pravne in etične težave, zlasti nevarnost »odgovornostnega vakuuma«. Ključni prispevek naloge je v sintezi tehničnih in pravnih razsežnosti ter v opozorilu, da mora odgovornost za UI ostati vezana na človeka. Ugotovitve so uporabne za zakonodajalce, razvijalce in pravno stroko, pri čemer omejitev raziskave predstavlja hitro spreminjajoča se narava področja, ki zahteva nadaljnje spremljanje in nadgradnjo pravnih okvirov.
Ključne besede: umetna inteligenca, pravna odgovornost, avtonomni sistemi, pravna subjektiviteta, Akt o umetni inteligenci, regulacija umetne inteligence
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 346; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,65 MB) |
738. Kibernetska varnost v javni upravi : vloga zaposlenih pri obvladovanju izzivov in priložnosti v digitalni dobiDarko Oberle, 2025, magistrsko delo Opis: Kibernetska varnost v javni upravi je v digitalni dobi postala eno glavnih področij, kjer imajo zaposleni osrednjo vlogo pri obvladovanju izzivov in priložnosti. Čeprav digitalna preobrazba prinaša številne koristi, kot so učinkovitejše storitve in racionalizacija procesov, hkrati povečuje tudi izpostavljenost kibernetskim grožnjam. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv človeških dejavnikov pri oblikovanju in ohranjanju kibernetske varnosti v javni upravi. V času, ko so informacijski sistemi temelj delovanja javnih storitev, je zagotavljanje varnosti bistveno za zaščito občutljivih podatkov in krepitev zaupanja javnosti. Posebna pozornost je namenjena zaposlenim, ki pogosto predstavljajo prvo obrambno linijo pred kibernetskimi grožnjami, vendar se soočajo s pomanjkanjem digitalnih veščin, preobremenjenostjo in nezadostnim usposabljanjem. V delu so analizirani glavni dejavniki, kot so digitalna pismenost, ozaveščenost, vedenjski vzorci in organizacijska kultura, ki vplivajo na varnostno držo zaposlenih in uspeh varnostnih ukrepov. Raziskava se osredotoča na vpliv človeških napak, omejene digitalne pismenosti in pomanjkanja ozaveščenosti na pojav kibernetskih tveganj, pri čemer posebno izpostavlja socialni inženiring in lažno predstavljanje. Preučuje tudi ustreznost obstoječih varnostnih politik in usposabljanj v javni upravi ter opredeljuje digitalne kompetence in organizacijske ukrepe, ki so pomembni za zmanjševanje tveganj in oblikovanje trajnostne varnostne drže zaposlenih. Metodološki pristop združuje pregled literature, primerjalno analizo obstoječih modelov in kvalitativne intervjuje z zaposlenimi v državnih institucijah. Analiza kaže, da tehnološki ukrepi ne zadoščajo brez stalnega usposabljanja, strateške komunikacije ter razvoja varnostno odgovornega vedenja. Poseben poudarek je namenjen oblikovanju trajnostne varnostne kulture, ki temelji na zaupanju in sodelovanju med zaposlenimi. Rezultati intervjujev potrjujejo, da so človeške napake, pomanjkanje ozaveščenosti in neustrezna usposobljenost najpogostejši vzroki varnostnih incidentov v javni upravi, kar potrjuje potrebo po celostnem pristopu k obvladovanju kibernetskih tveganj. Naloga prispeva priporočila, ki institucijam pomagajo krepiti varnostno kulturo, dvigovati digitalne kompetence in sistematično vključevati človeški dejavnik v strategije kibernetske varnosti.
Ključne besede: kibernetska varnost, človeški dejavnik, digitalna pismenost, varnostna kultura, javna uprava, usposabljanje zaposlenih
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 375; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,14 MB) |
739. Analiza prihodkov in odhodkov Vrtca Medvode : magistrsko deloJana Jamnik, 2025, magistrsko delo Opis: Pomembnost zavedanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti v predšolskem obdobju je ključnega pomena za celotno družbo. Vzgoja predšolskega otroka je pomembna, saj se otrok v tem obdobju najhitreje razvija na vseh področjih. Izvajanje predšolske dejavnosti je močno odvisno od finančnega poslovanja zavoda. Če zavod ustvari v poslovnem letu več prihodkov, kot je imel odhodkov, lahko omenjena sredstva nameni za nadstandardne dejavnosti, opremo in pripomočke, predvsem pa v kakovostno izobraževanje strokovnih delavcev, ki je temelj vzgoje in izobraževanja. V primeru negativnega poslovnega izida hitro upade kakovost izvajanja dejavnosti, zato je pomembno, da se tako zavod kot posameznik zavedamo pomembnosti stroškovne porabe sleherne storitve ali materiala pri delu. V uvodnem delu magistrskega dela je bila uporabljena opisna metoda pravnih aktov. S pomočjo razlagalne metode je bila opravljena analiza prihodkov in odhodkov Vrtca Medvode, kjer so pojasnjene posamezne postavke prihodkov in odhodkov, prav tako pa je bila uporabljena primerjalna metoda, kjer primerjamo podatke med posameznimi leti in z drugim primerljivim javnim zavodom. V zaključnem delu je bila uporabljena metoda dedukcije in indukcije, kjer so na podlagi ugotovljenih rezultatov razčlenjeni prihodki in odhodki ter so po najdenih rešitvah za zmanjšanje stroškov in povečanje prihodkov le-ti združeni v celoto. Namen magistrskega dela je bil analizirati prihodke in odhodke Vrtca Medvode za leta 2020, 2021 in 2022 ter poiskati rešitve za pozitivno finančno poslovanje v prihajajočih letih. Ugotovljeni rezultati so pokazali, da so se stroški skozi leta močno povečevali, na kar so imele močan vpliv pandemija covid-19 in energetska kriza. Bilo je potrebno najti rešitve, ki bodo zmanjšale stroške in povečale prihodke. Rešitve bodo prinesle boljše poslovne rezultate zavoda, kar bo pripomoglo k temu, da se bo otrokom nudila še bolj kakovostna vzgojno-izobraževalno dejavnost. Najpomembnejše pa bo sistematično izvajanje posameznih rešitev, tako na ravni celotnega zavoda, predvsem pa na ravni slehernega zaposlenega v Vrtcu Medvode.
Ključne besede: prihodek, odhodek, analiza, vrtec, vzgojno-izobraževalna dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 329; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,89 MB) |
740. |
