Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje išče po naslovu, opisu, ključnih besedah in celotnem besedilu in ne omogoča operatorjev iskanja. Pri naprednem iskanju lahko izbirate med množico atributov, po katerih naj išče in omogoča operatorje iskanja. V zadetkih iskanja so nekatere vrednosti izpisane v obliki povezav. Povezava na naslovu gradiva izpiše več o gradivu, ostale povezave sprožijo novo iskanje.

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


751 - 760 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran72737475767778798081Na naslednjo stranNa konec
751.
Uporaba čuječnosti v psihoterapiji
Mateja Suša Engels, 2026, ni določena

Opis: Čuječnost je s procesom sekularizacije v zadnjih desetletjih postala uveljavljen in pomemben koncept na področju psihologije in psihoterapije, kar potrjuje izrazita rast znanstvenih raziskav in strokovnih publikacij. Zaradi naraščajočih dokazov o terapevtskem potencialu čuječnostnih intervenc psihoterapevti vse pogosteje vpeljujejo čuječnost v delo s klienti. Integracija čuječnosti v psihoterapijo ni enotno določena in zahteva individualizirano prilagoditev klientom glede na kontekst, njihovo simptomatiko, kapacitete, terapevtski odnos in strokovno presojo terapevta. Področje integracije čuječnosti v individualno psihoterapijo je raziskovalno zapostavljeno področje z izrazito raziskovalno vrzeljo, ki se kaže v pogosto nekritičnem posploševanju učinkov čuječnostnih intervenc na individualno prakso in vključevanju čuječnosti brez jasnega konceptualnega okvirja. Tako je namen naše naloge preučiti, na kakšne načine psihoterapevti integrirajo čuječnost v svojo terapevtsko prakso. Teoretični del naloge je usmerjen v predstavitev ključnih pojmov, kot so psihoterapija, čuječnost, integracija čuječnosti, ter njihovih mehanizmov delovanja in pozitivnih učinkov kultiviranja. Empirični del naloge temelji na kvalitativnem pristopu z izvedbo polstrukturiranih intervjujev s psihoterapevti, ki v svojo prakso integrirajo čuječnost. Analiza pridobljenih podatkov omogoča poglobljen vpogled v razumevanje koncepta čuječnosti med terapevti, njihove usposobljenosti na področju čuječnosti, značilnosti njihove osebne prakse čuječnosti ter oblike in načine vključevanja čuječnosti v terapevtsko prakso. Ugotovitve raziskave kažejo raznolike načine integracije čuječnosti v psihoterapevtsko prakso – od implicitne integracije, s pomočjo terapevtove čuječe drže znotraj terapevtskega odnosa, do eksplicitne integracije, s pomočjo poučevanja čuječnostnih tehnik – na treh nivojih: na ravni terapevta, klienta in terapevtskega odnosa. Ključni prepoznani pozitivni učniki integracije čuječnosti so povečano zavedanje, nereaktivnost in možnost zavestne izbire odziva, krepitev terapevtskega odnosa, čustvena regulacija in (samo)regulacija ter večja povezanost s seboj in drugimi. V raziskavi opozorimo tudi na morebitne omejitve in zadržke, kot so pomanjkanje usposabljanja, odsotnost osebne prakse čuječnosti, neustrezno razumevanje koncepta čuječnosti ter neustrezna in/ali nekritična raba, ter pozivamo k strukturirani in odgovorni integraciji čuječnosti v psihoterapijo.
Ključne besede: čuječnost, psihoterapija, čuječnost v psihoterapiji, pozitivni učinki čuječnosti, čuječi terapevt
Objavljeno v ReVIS: 22.04.2026; Ogledov: 434; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

752.
753.
Demand forecasting with machine learning methods : doctoral dissertation
Jože Martin Rožanec, 2023, doktorska disertacija

Ključne besede: metrike
Objavljeno v ReVIS: 22.04.2026; Ogledov: 447; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (7,42 MB)

754.
755.
756.
757.
POMEN PROMOCIJE ZDRAVJA ZA USPEŠNOST NA DELOVNEM MESTU
Maja Milić, 2026, diplomsko delo

Opis: MILIĆ, Maja: Pomen promocije zdravja za uspešnost na delovnem mestu Uvod in namen: Cilj diplomske naloge je raziskati vpliv promocije zdravja in z njim povezano uspešnost na delovnem mestu, s poudarkom na psihofizičnem počutju zaposlenih ter zmanjševanju bolniških odsotnosti. Namen naloge je osvetliti pomen načrtnega spodbujanja zdravja kot strateške usmeritve organizacij za doseganje večje produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili metodo analize znanstvene in strokovne literature s področja promocije zdravja in delovne učinkovitosti. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, opravljeni z anketnim vprašalnikom, ki je vključeval 23 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 54 zaposlenih iz trgovskega podjetja Lidl. Rezultati: Rezultati kažejo, da promocija zdravja pozitivno vpliva na fizično in duševno počutje zaposlenih ter na njihovo delovno motivacijo. Zaposleni programom pripisujejo pomembno vlogo pri izboljšanju vzdušja, zmanjšanju stresa in večji delovni zavzetosti. Uporabnost: Naloga ponuja konkretna priporočila za organizacije, ki želijo izboljšati počutje zaposlenih ter znižati stroške bolniških odsotnosti z uvedbo sistematičnih ukrepov promocije zdravja. Omejitve: Raziskava je bila izvedena le v enem podjetju in na manjšem vzorcu, zato ugotovitve niso v celoti posplošljive. Ključne besede: promocija zdravja, delovno mesto, zadovoljstvo zaposlenih, produktivnost, absentizem. Tip dela: diplomska naloga 1. stopnje; leto 2025, Fizioterapevtika, 33(48) str., 3 pregl., 20 gr., 1 sl., 1 pril., 23 vir. Mentorica (I. Veljić), Recenzentka (F. Kresal)
Ključne besede: promocija zdravja, delovno mesto, zadovoljstvo zaposlenih, produktivnost, absentizem
Objavljeno v ReVIS: 21.04.2026; Ogledov: 518; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (602,85 KB)

758.
Psihološki vidiki fizioterapevtske obravnave pri depresivnih pacientih
Nika Žlajpah, 2026, diplomsko delo

Opis: Depresija je pogosta duševna motnja, za katero so značilni vztrajni občutki brezupnosti, žalosti in pomanjkanja zanimanja ali užitka pri vsakodnevnih dejavnostih. Lahko vpliva na misli, vedenje, čustva in telesno počutje. Simptomi lahko vključujejo spremembe apetita, utrujenost, motnje spanja, težave s koncentracijo in občutke ničvrednosti ali krivde. To stanje se lahko razlikuje po intenzivnosti in trajanju, kar vpliva na posameznikovo sposobnost funkcioniranja v vsakdanjem življenju. Poznamo več vrst depresije, katere imajo skupne določene simptome, vendar se razlikujejo po številu in trajanju epizod, času in domnevni etiologiji. Diagnoza se postavi na podlagi obsežnega intervjuja in fizičnega pregleda, katera sta v skladu s kriteriji Diagnostičnega in sistematičnega priročnika psihičnih bolezni oz. DSM-5-TR, 2022. V določenih primerih so potrebne tudi laboratorijske in slikovne preiskave. Zdravljenje depresije pogosto združuje različne pristope za ustvarjanje celovitega podpornega sistema. Psihoterapija, posameznikom omogoča, da se poglobijo v svoje misli in občutke, medtem ko zdravila, pomagajo stabilizirati razpoloženje. Telesna dejavnost s fizioterapijo ne izboljša samo telesno pripravljenost, temveč tudi posameznikovo razpoloženje in posledično boljše funkcioniranje v vsakdanjem življenju. Izobraževanje bolnikov in njihovih bližnjih o depresiji je ključnega pomena, saj razumevanje bolezni spodbuja podporno okolje in tako tudi zdravljenje. Ti elementi skupaj delujejo z roko v roki pri ustvarjanju prilagojenega načrta zdravljenja. V diplomski nalogi smo s pregledom literature analizirali učinkovitost usmerjene fizioterapevtske obravnave pacientov z depresijo. Ugotovili smo da je obstoječa literatura na področju povezovanja fizioterapije in psihičnega zdravja osredotočena predvsem na telesno vadbo, katera potrjeno izboljša pacientove simptome povezane s depresijo. Naši zaključki potrjujejo, da s fizioterapevtsko obravnavo pozitivno vplivamo na depresivno stanje. Analiza v diplomski nalogi lahko bistveno prispeva k boljšemu razumevanju bolezni in izbiri ustreznega fizioterapevtskega pristopa ter s tem izboljša klinično prakso pri zdravljenju pacientov s postavljeno diagnozo depresije.
Ključne besede: depresija, rehabilitacija, fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 21.04.2026; Ogledov: 485; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (578,80 KB)

759.
760.
Iskanje izvedeno v 0.62 sek.
Na vrh