Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Diplomska naloga predstavlja Traverly, inovativno prototipno mobilno aplikacijo, zasnovano za izboljšanje in poenostavitev potovalne izkušnje uporabnika. Aplikacija Traverly na podlagi uporabe načel oblikovanja uporabniškega vmesnika, ki so ključna pri ustvarjanju intuitivnega vmesnika, optimizira in olajša načrtovanje ter izvedbo potovanja. Končni prototip aplikacije bo ponujal funkcije, kot so rezervacije letov, lokalna priporočila in personalizirane poti, ter bo izdelan v programskem okolju Figma. Diplomska naloga bo preučila tudi vpliv oblikovanja uporabniškega vmesnika na zadovoljstvo uporabnikov in pomen intuitivnih vmesnikov v mobilnih aplikacijah.
Ključne besede: mobilna aplikacija, uporabniška izkušnja, UX, Figma, zadovoljstvo uporabnikov, uporabniško usmerjen dizajn, uporabniški vmesnik
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 737; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,45 MB)

Opis: Uvod: Izguba bližnjega velja za eno najintenzivnejših oblik čustvene bolečine, vendar raziskave kažejo, da lahko posamezniki ob izgubi psa doživljajo primerljivo močne čustvene odzive. Neposredne empirične primerjave so zelo redke, zato je bil namen naše raziskave z več zornih kotov preučiti, kako se posamezniki soočajo z izgubo psa v primerjavi z izgubo bližnjega. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Vzorec je zajemal 500 udeležencev, starih med 18 in 77 let, ki so se v zadnjih dveh letih soočili z izgubo psa (n = 367) ali bližnje osebe (n = 133). Anketiranci so izpolnili spletni vprašalnik, ki je meril intenzivnost čustev, stopnjo zaznane socialne podpore, navezanost ter osebnostne lastnosti. Statistična obdelava podatkov je bila izvedena s pomočjo programa PSPP. Rezultati: Osebe, ki so izgubile bližnjega, so poročale o intenzivnejšem doživljanju čustev (PBQ), vendar je bil učinek majhen (d = 0,24). Podrobnejša analiza je sicer pokazala, da so tisti, ki so izgubili psa, doživljali intenzivnejše čustvo žalosti (p < 0,01), raven zaznanega stresa pa se med skupinama ni razlikovala. Udeleženci so poročali o višji stopnji povezanosti s psom kot s pokojnim bližnjim, rezultati pa so razkrili, da je psa prav tako mogoče obravnavati kot potencialno figuro navezanosti. Posamezniki z višjo stopnjo nevroticizma so intenzivneje žalovali in doživljali več stresa. Stopnja zaznane socialne podpore se med skupinama ni razlikovala. Zaključek: Izguba psa lahko sproža zelo intenzivno žalovanje in kljub določenim razlikam med skupinama lahko zaključimo, da je primerljivo z žalovanjem ob izgubi bližnjega. O pomembni čustveni povezanosti s psom priča tudi dejstvo, da lahko psa obravnavamo kot figuro navezanosti. Raziskovalno področje odpira prostor za nadaljnje raziskave ter poudarja potrebo po večji ozaveščenosti družbe o pomenu žalovanja ob izgubi psa. Rezultati nakazujejo možnost za oblikovanje podpornih intervencij za osebe, ki so se soočile z izgubo psa ali drugega hišnega ljubljenčka.
Ključne besede: smrt, žalovanje, izguba psa, izguba bližnjega, navezanost na psa
Objavljeno v ReVIS: 02.09.2025; Ogledov: 379; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Diplomsko delo raziskuje vpliv sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2015 na zavzetost zaposlenih v izbranem javnem zdravstvenem zavodu. Izhaja iz ugotovitve, da je zavzetost zaposlenih ključna za uspešnost organizacij, zlasti v zdravstvu, kjer zahtevni pogoji dela pogosto vodijo v nizko raven zavzetosti. V teoretičnem delu so predstavljene opredelitve, modeli, dejavniki in metode merjenja zavzetosti, primerjava zavzetosti s sorodnimi pojmi, vpliv zavzetosti zaposlenih na poslovne rezultate ter globalni in slovenski trendi zavzetosti. Obravnavani so kakovost, sistemi vodenja kakovosti, standard ISO 9001:2015 in kakovost v zdravstvu. Osrednje teoretično poglavje predstavi teoretične vidike vpliva sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2015 na zavzetost zaposlenih. V empiričnem delu je bila v izbranem javnem zdravstvenem zavodu izvedena raziskava z metodo anketiranja zaposlenih in intervjuji s ključnimi vodilnimi v povezavi s kakovostjo v zavodu. Cilj je bil ugotoviti, kateri elementi sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2015 pozitivno ali negativno vplivajo na zavzetost zaposlenih in ponuditi priporočila za spodbujanje zavzetosti v okviru sistema vodenja kakovosti v zavodu. Rezultati so pokazali, da standard prispeva k večji zavzetosti predvsem z jasnostjo nalog in vlog, sodelovanjem in strokovnim razvojem zaposlenih ter z občutki osebne odgovornosti in prispevka k skupnim rezultatom. A hkrati lahko dejavniki, povezani z birokratskimi zahtevami, znižujejo zavzetost zaposlenih. Delo se zaključi s praktičnimi predlogi za izboljšave in nadaljnje raziskave.
Ključne besede: zavzetost zaposlenih, ISO 9001:2015, sistem vodenja kakovosti, kakovost v zdravstvu, javni zdravstveni zavod
Objavljeno v ReVIS: 02.09.2025; Ogledov: 456; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,23 MB)

Opis: V magistrskem delu je poudarek na vplivu bivalnega okolja na uspešno staranje starejših odraslih s posebnimi potrebami v institucionalnem varstvu. V teoretičnem okviru so raziskani ključni koncepti uspešnega staranja, osvetljen je pomen deinstitucionalizacije kot etično utemeljenega procesa humanizacije institucionalnega varstva in analiziran je vpliv prilagojenega bivalnega okolja na psihosocialno blagostanje in življenjsko zadovoljstvo stanovalcev. Poseben poudarek je namenjen procesom deinstitucionalizacije, ki tradicionalne velike ustanove preoblikujejo v manjše, skupnostno usmerjene bivalne enote, s čimer se zagotavlja večja avtonomija, personalizacija in vključenost starejših odraslih. Raziskava sistematično obravnava vplive teh sprememb na kakovost življenja uporabnikov in izzive, s katerimi se soočajo zaposleni pri izvajanju teh procesov. Empirična raziskava združuje kvalitativne in kvantitativne metode: intervju z vodstvenim kadrom zagotavlja poglobljen vpogled v strateške in operativne vidike upravljanja prilagojenih bivalnih okolij, medtem ko analiza anket, izvedenih med strokovnimi delavci, omogoča oceno njihovega zaznavanja sprememb in izzivov v delovnih procesih. Rezultati potrjujejo, da prilagoditve bivalnega okolja pozitivno vplivajo na samostojnost, psihološko stabilnost in socialno vključevanje stanovalcev, hkrati pa izpostavljajo potrebo po večji podpori zaposlenim, zlasti v obliki dodatnega usposabljanja in strukturiranega prenosa znanja. Na podlagi ugotovitev raziskave so oblikovana konkretna priporočila, ki vključujejo izboljšanje prostorskih prilagoditev, uvajanje inovativnih tehnoloških rešitev, spodbujanje participacije stanovalcev pri načrtovanju bivalnega okolja in krepitev interdisciplinarnega sodelovanja med zaposlenimi. Cilj teh ukrepov je ustvarjanje trajnostnega modela institucionalnega varstva, ki bo omogočal uspešno staranje, večjo kakovost življenja starejših odraslih s posebnimi potrebami in učinkovitejše upravljanje socialnih storitev.
Ključne besede: starejši odrasli, bivalno okolje, institucija, uspešno staranje, deinstitucionalizacija
Objavljeno v ReVIS: 02.09.2025; Ogledov: 551; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Teoretična izhodišča: Medialni tibialni stresni sindrom ali MTSS je preobremenitveni sindrom, s katerim se atleti tekači pogosto srečajo. MTSS se kaže kot z vadbo povzročena bolečina vzdolž sprednje strani tibije. Z našo raziskavo smo želeli podrobneje raziskati razširjenost MTSS med atleti tekači, opredeliti dejavnike za nastanek sindroma in predvsem ugotoviti vpliv fizioterapevtske obravnave na okrevanje. Metode: V diplomskem delu smo podatke zbirali s pomočjo lastnega anketnega vprašalnika preko spletne strani 1-KA, ki je vseboval 24 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 50 neprofesionalnih atletov tekačev iz slovenskih atletskih klubov v mesecu marcu in aprilu 2025. Pridobljene podatke smo analizirali s programom IBM SPSS. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 50 anketirancev, od tega 18 moških in 32 žensk. Povprečna starost anketirancev je bila približno 22,3 ± 3,5 let. Ženski spol ni povezan z višjo pojavnostjo MTSS (p = 0,556), prav tako ne teki na dolge proge (p = 0,625). Večja frekvenca treningov je povezana z višjo pojavnostjo MTSS (p = 0,0067). Fizioterapevtska obravnava skrajša čas okrevanja (p = 0,045) in je osredotočena na področje goleni in preprečevanje simptomov in ne celostni obravnavi. Razprava: Čeprav fizioterapevtska obravnava igra ključno vlogo pri okrevanju po MTSS, se pogosto ne izvaja celostno. Dokazano učinkovite metode se kljub pogostosti sindroma med atleti tekači izvajajo redko, ob tem se fizioterapevti namesto celostni obravnavi osredotočajo na problem lokalno, kar kaže na nizko informiranost in potrebo po večji ozaveščenosti.
Ključne besede: medialni tibialni stresni sindrom, vnetje pokostnice, tekaški sindromi, fizioterapija pri MTSS, golen
Objavljeno v ReVIS: 01.09.2025; Ogledov: 348; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,59 MB)