Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V sklopu priprave diplomske naloge je bil izdelan namizni program, ki uporabi resnične podatke za predstavitev migracij določene vrste ptic in omogoči uporabnikom simuliranje globalnih vplivov na ptice v procesu migracij. Teoretični del diplomske naloge obravnava temo, na kateri temelji, in tudi orodja, ki so bila uporabljena za izdelavo programa. Najprej so bili prestavljeni različni vidiki o migracijah teh ptic in vplivi, s katerimi se soočajo, saj so bile uporabljene v oblikovanju programa. Diplomska naloga vzpostavi povezavo med migracijski podatki in računalniškim programom, zlasti kako se jih lahko vizualizira, da so čim bolj razumljivi. Nazadnje teoretični del pojasni vsa orodja, ki so bila uporabljena pri izdelavi programa, in kako delujejo. Empirični del diplomske naloge opisuje izdelavo programa vse od metod, ki so bile uporabljene, in zasnove programa do dejanske implementacije. Vse to temelji na kontekstu, ki je bil vzpostavljen v teoretičnem delu. Empirični del predstavi izdelavo in rezultate programa z žičnimi modeli in slikami, ki so priloženi besedilu. Nazadnje je predstavljena končna evalvacija programa in možne izboljšave.
Ključne besede: sledilnik, simulacija, faktorji, vizualizacija podatkov, migracije
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,65 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Rak dojke je bolezen, ki se lahko pojavi pri ženskah v vseh starostih po puberteti. Je najbolj razširjen rak na svetu in letno prizadene več kot 2 milijona žensk. Zaradi razvoja medicine pa je rak dojke ob zgodnjem odkritju lahko omejen in uspešno zdravljen. Navadno se pacientkam opravi kirurško operacijo odstranitve tumorja, tej pa sledi fizioterapija za fizično okrevanje. Metode: Za pisanje diplomskega dela smo poiskali literaturo s pomočjo internetnih baz PubMed, Science Direct, Scielo, Research Gate, BioMed Central, Cochrane Library, Google Schoolar in COBISS. Zastavili smo si ključne besede, s katerimi smo iskali po podatkovnih bazah. Rezultati: V diplomskem delu smo uporabili 9 raziskav, ki smo jih izbrali na podlagi vključitvenih in izključitvenih dejavnikov. S pomočjo teh člankov smo odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki so vezana na vpliv pozne fizioterapevtske obravnave na kakovost dnevnega funkcioniranja pacientk po operaciji raka dojke. Razprava: Ugotovili smo, da je pozna fizioterapevtska obravnava koristna, saj tako pacientke ohranjajo fizično stanje, ki so ga pridobile med aktivnim procesom zdravljenja. Hkrati pa vključevanje v fizično aktivnost izboljšuje počutje, tako fizično kot psihično, ter tudi zmanjšuje možnosti za ponovno obolenje za rakom. V prihodnje bi bilo treba narediti še več kvalitativnih študij, ki bi bolj podrobno ugotovile vpliv pozne fizioterapevtske obravnave na kakovost dnevnega funkcioniranja pacientk po operaciji raka dojke.
Ključne besede: pacientke z rakom dojke, pozna fizioterapevtska obravnava, limfedem, disfunkcija zgornjega uda, fizična aktivnost, breast cancer patients, late physiotherapy, lymphedem, upper limb dysfunction, physical activity
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2025; Ogledov: 437; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Uvod: Stabilni zlomi hrbtenice se s starostjo pogosteje pojavljajo, velikokrat so asimptomatski in nediagnosticirani. Lahko so posledica travme, okužbe ali metastatske bolezni, vendar so v večini primerov posledica osteoporoze. Pogosto povzročijo hude bolečine, zmanjšano kakovost življenja in v nekaterih primerih tudi invalidnost. Vloga fizioterapije v konservativnem zdravljenju stabilnega zloma hrbtenice je ključnega pomena za uspešno rehabilitacijo posameznika. Namen: Preučiti potek fizioterapije in vlogo fizioterapevta v poteku rehabilitacije po stabilnem zlomu hrbtenice, ugotoviti, katere metode, tehnike in fizioterapevtski protokoli so najpogosteje uporabljeni, in raziskati, kateri od pristopov je najučinkovitejši pri konservativnem zdravljenju stabilnih zlomov hrbtenice. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop, in sicer metodo pregleda literature. Podatke smo iskali v podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, PEDro in v strokovnih knjigah ter tiskanih znanstvenih člankih. Vključili smo raziskave, v katerih so obravnavali fizioterapevtske protokole in najpogostejše metode ter tehnike pri konservativnem zdravljenju stabilnih zlomov hrbtenice. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 10 raziskav. Študije so pokazale, da fizioterapevtski protokoli in krajše obdobje imobilizacije pripomorejo k hitrejšemu okrevanju pacientov po stabilnem zlomu hrbtenice. Prav tako terapevtska vadba pomaga pri zgodnji mobilizaciji, zmanjšanju bolečine, povrnitvi telesnih funkcij in preprečevanju nadaljnjih zlomov. Ne samo to, na zdravljenje vpliva tudi uporaba nekaterih manualnih tehnik, mehanoterapije in terapevtskega ultrazvoka. Razprava in zaključek: Raziskave potrjujejo pozitivne učinke različnih fizioterapevtskih metod in tehnik pri zdravljenju stabilnih zlomov hrbtenice. Poleg tega lahko s kinezioterapijo močno vplivamo na zmanjšanje bolečine in posledično na izboljšanje kakovosti življenja.
Ključne besede: fizioterapija, hrbtenica, zlom, kinezioterapija, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2025; Ogledov: 438; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Padci predstavljajo enega najpogostejših vzrokov za poškodbe, zmanjšano funkcionalnost in poslabšano kakovost življenja pri starejših odraslih. Zaradi prepleta različnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek padcev, je ključno razumeti, kateri fizioterapevtski pristopi so najučinkovitejši pri njihovem preprečevanju ter pri izboljševanju ravnotežja in telesne stabilnosti. Metode: Diplomsko delo temelji na sistematičnem pregledu 19 znanstvenih raziskav, izbranih iz obdobja med letoma 2014 in 2024, ki so preučevale vpliv različnih vadbenih intervencij na preprečevanje padcev pri starejših. Vključevale so tradicionalno vadbo za moč in ravnotežje, vadbo z nepričakovanimi motnjami ter vadbo v virtualnem okolju. Analiza je temeljila na primerjavi ugotovitev in raziskovalnih pristopov izbranih študij, s poudarkom na njihovih rezultatih, velikosti vzorcev, dolžini intervencij ter uporabljenih metodah ocenjevanja. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so kombinirane vadbene intervencije, ki vključujejo tako krepitev mišične moči kot tudi vaje za ravnotežje, najučinkovitejše pri zmanjševanju pogostosti padcev. Vadba z nepredvidljivimi motnjami je pokazala pozitivne učinke na reaktivno ravnotežje, medtem ko vadba v virtualni resničnosti dodatno vpliva na senzomotorične sposobnosti in motivacijo. Poudarjena je bila tudi pomembnost individualno prilagojenih programov vadbe. Razprava: Rezultati potrjujejo pomen celostnega, interdisciplinarnega pristopa, ki vključuje fizioterapevtske, psihološke, socialne in okoljske dejavnike. Nadaljnje raziskave bi morale obravnavati dolgoročne učinke intervencij in razvijati prilagodljive modele vadbe, ki bi vključevali sodobne tehnologije ter bili dostopni tako v kliničnem kot domačem okolju.
Ključne besede: preprečevanje padcev, starejši, vadba ravnotežja, vadba z nepričakovanimi motnjami, virtualna resničnost
Objavljeno v ReVIS: 18.08.2025; Ogledov: 454; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,67 MB)

Opis: V diplomskem delu proučujemo, kako se je v zadnjih desetih letih razširilo spletno shranjevanje v oblaku, kateri sodobni datotečni sistemi in podatkovne zbirke NoSQL so primerni za različne vrste dela ter katere vsakodnevne navade zagotavljajo varnost podatkov in hkrati izpolnjujejo zakonske zahteve. Pregled nedavnih raziskav smo združili s tremi poglobljenimi intervjuji z inženirji, ki upravljajo sisteme v oblaku, in natančnim branjem javnih tehničnih priročnikov. Ti viri skupaj kažejo jasen premik od diskov na eni lokaciji k storitvam, ki kopirajo podatke po vsem svetu in jih celo približujejo uporabnikom na robu omrežja. Ljudje orodij, kot so Hadoop HDFS, Ceph ali Cassandra, ne izbirajo le zaradi hitrosti ali varnosti, temveč zaradi tega, kako dobro ustrezajo dejanskim vzorcem branja in pisanja. Najuspešnejše ekipe v vsakodnevno prakso vpletejo več preprostih zaščitnih ukrepov, šifriranje prometa in shranjenih datotek, omogočanje dostopa vsakemu uporabniku le v obsegu, ki ga resnično potrebuje, in samodejno preverjanje nastavitev ob vsaki namestitvi kode. Čeprav je bila skupina anketirancev majhna in smo zajeli le eno leto posodobitev v oblaku, se dokazi dobro ujemajo in kažejo na večje študije, ki bi lahko te zgodnje ugotovitve podkrepile s trdnimi številkami.
Ključne besede: oblačno shranjevanje, porazdeljeni datotečni sistemi, baze NoSQL, varnost podatkov, skladnost
Objavljeno v ReVIS: 18.08.2025; Ogledov: 431; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,50 MB)