871. |
872. |
873. |
874. |
875. |
876. |
877. |
878. Vojna fotografija iz 12. Soške bitkeMelanie Likar, 2018, diplomsko delo Ključne besede: dokumentarna fotografija, vojna fotografija, vojni fotografi, 12. soška bitka, analogna tehnika, primerjava, vojna, mir, spomin.
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2025; Ogledov: 438; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (7,47 MB) |
879. Delo računovodij v času digitalizacije in sprememb na trguInga Sever, 2025, magistrsko delo Opis: Računovodje se v času digitalizacije in sprememb na trgu soočajo z različnimi izzivi in priložnostmi. Digitalizacija prinaša številne tehnološke spremembe, kot so avtomatizacija računovodskih procesov, uporaba naprednih programskih rešitev in vpeljava umetne inteligence. Računovodje lahko s pomočjo teh tehnologij učinkoviteje opravljajo svoje naloge, saj delo računovodje vključuje tudi pripravo natančnih in zanesljivih računovodskih informacij, ki so ključne za sprejemanje poslovnih odločitev v negotovih časih. Pomembno je, da ostanejo dosledni pri uporabi računovodskih standardov in etičnih smernic, saj s tem prispevajo k zaupanju tako notranjih kot zunanjih deležnikov. Digitalizacija je prav tako omogočila delo od doma. To je v današnjem času postalo pogosto zaradi različnih okoliščin in zahteva od računovodij visoko stopnjo organiziranosti in samodiscipline. Pri tem morajo skrbeti za varnost in zaupnost računovodskih podatkov, upoštevati pa morajo tudi posebne varnostne standarde in smernice za delo na daljavo. Uporaba varnih povezav in shranjevanje podatkov na varnih strežnikih je ključnega pomena za preprečevanje morebitnih varnostnih incidentov. Prav tako se od računovodij zahteva, da pravilno interpretirajo in predstavijo finančne podatke tudi v kriznih razmerah, kot sta finančna kriza ali pandemija. Njihove analize lahko pomagajo vodstvu pri načrtovanju strategij za preživetje krize in obvladovanje finančnih tveganj. Računovodska funkcija je v kriznih razmerah še posebej pomembna, saj lahko pravočasno in natančno pripravljene računovodske informacije pomagajo pri stabilizaciji finančnega položaja podjetja ter ohranjanju zaupanja v njegovo poslovanje.
Ključne besede: Računovodske informacije, spremembe na trgu, delo od doma, etika, digitalizacija.
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2025; Ogledov: 631; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,47 MB) |
880. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ODLOČITEV ZDRAVSTVENIH DELAVCEV ZA ZAMENJAVO POKLICNE POTIJaša Kolenc, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Fluktuacija in pomanjkanje kadra v zdravstveni negi sta v svetu in Sloveniji velik problem, veliko je odhodov zaposlenih predvsem iz večjih ustanov. Večinoma je razlog za odhod prevelika obremenitev na zaposlenega, ki je posledica tudi kadrovske podhranjenosti v zdravstvenih ustanovah. Veliko zaposlenih se sooča s stresom na delovnem mestu, kar posledično lahko vodi v izgorelost, to pa v dodatno obremenjevanje že tako preobremenjenega kadra. K fluktuaciji prav gotovo ne pripomore dohodek zaposlenih, saj tisti na delovnih mestih z nižjo izobrazbo prejemajo zneske v bližini minimalne plače, zato se jih kar nekaj odloči za odhod na delovna mesta izven zdravstva, kjer so pogoji in plača boljši. Namen raziskave je bil ugotoviti najpogostejše dejavnike tveganja, ki vplivajo na odhod zaposlenih iz zdravstvene nege.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi in deskriptivni metodi dela. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Vzorec je bil namenski, v raziskavo smo vključili tako trenutno zaposlene v zdravstveni negi kot tudi tiste, ki so iz nje že odšli, a so v njej delali najmanj pet let. Raziskava je potekala od julija do septembra 2023.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 192 anketirancev, od tega je bilo 37 (19 %) moških in 155 (81 %) žensk. Večina anketirancev (80 %) je mlajša od 45 let, prevladujejo tisti z visokošolsko (38 %) in srednjo strokovno oz. splošno (33 %) izobrazbo. Glede na delovno dobo v zdravstveni negi pa prevladujejo tisti, ki imajo 5 do 10 in 11 do 20 let delovne dobe (obakrat po 36 %). Trinajst anketirancev (7 %) je odšlo iz zdravstvene nege. O odhodu je že razmišljalo oziroma razmišlja čedalje pogosteje kar 75 % anketirancev. Največkrat je bila kot velik ali zelo velik vzrok za odhod zaposlenega iz zdravstvene nege označena preobremenjenost z delom zaradi prevelike zahtevnosti dela (skupaj kar 84 %), sledijo prevelika odgovornost na posameznega zaposlenega (75 %), sistem napredovanj (73 %), sistem nagrajevanja (72 %), preobremenjenost v smislu nadurnega dela (70 %), delovni pogoji – materialna sredstva in prostor (64 %), osebni dohodek (61 %), medsebojni odnosi med zaposlenimi (55 %) in triizmenski oziroma neenakomeren delovnik (53 %). Najmanjkrat pa so bili kot velik ali zelo velik vzrok za odhod iz zdravstvene nege izbrani epidemija covida-19 (49 %) in odnosi s pacienti (29 %).
Razprava: Izsledki raziskave kažejo na visoko stopnjo negativne fluktuacije, zaskrbljujoča je tudi potencialna fluktuacija, saj je o odhodu iz zdravstvene nege razmišljala velika večina anketirancev. Ključni dejavniki tveganja za odhod iz zdravstvene nege so preobremenjenost zaradi zahtevnosti dela, prevelike odgovornosti in nadurnega dela. Zaposleni za svoje zahtevno delo in delovno uspešnost niso ustrezno nagrajeni, pogrešajo možnosti za napredovanje, svoj profesionalni razvoj, razvrednotenje njihovega dela se kaže tudi v prenizkem osebnem dohodku. Pri anketirancih, ki niso več zaposleni v zdravstveni negi, so se kot ključni razlogi za odhod prav tako izkazali preobremenjenost zaradi zahtevnosti dela, prevelike odgovornosti in nadurnega dela.
Ključne besede: zdravstvena nega, dejavniki fluktuacije, pomanjkanje medicinskih sester, preobremenjenost, zadržanje medicinskih sester.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2025; Ogledov: 549; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,42 MB) |
