1541. Erasmus+ strokovno usposabljanje v MakedonijiIrena Gril, Melita Ana Maček, 2023, poljudni članek Ključne besede: Erasmus+, Univerza Goce Delcev - Štip, Severna Makedonija, strokovni obiski, makedonska podjetja, živilstvo, partnerstva
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2024; Ogledov: 1091; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (124,11 KB) |
1542. |
1543. |
1544. |
1545. Projekt odličnost . vozlišče podjetniške odličnostiTadeja Primožič, Manca Grčar, 2023, strokovni članek Ključne besede: pristop CLLD, pristop LEADER, Evropski sklad za regionalni razvoj, Lokalna akcijska skupina, endogeni potenciali, CLLD approach, LEADER approach, European Regional Development Fund, Local Action Group, endogenous potentials
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2024; Ogledov: 937; Prenosov: 16
Celotno besedilo (633,29 KB) |
1546. |
1547. Pravica do zasebnosti in posegi vanjo med pandemijo covida-19 (obdobje do leta 2022) : magistrsko deloNeža Križaj, 2024, magistrsko delo Opis: Pravica do zasebnosti je v današnjem času ena izmed bolj strogo varovanih človekovih pravic. Sama pravica, kot jo poznamo danes, se je razvila šele s pojavom zahodnega kapitalizma, torej v 18. stoletju, in se izrazito veže na nastanek individualizma. Čeprav gre pri zasebnosti za obsežen pojem, pa se njen obseg s časom ni širil, temveč ožil. Danes bi lahko rekli, da je pravica čedalje bolj omejena in kot vrednota v družbi izgublja pomen. Na eni strani zasebno sfero »ogroža« država, še večji vpliv nanjo pa ima družba. Z modernimi tehnologijami se je razvil pojav, imenovan družba nadzora. Posegi in vplivi družbe na zasebnost posameznika so bistveno bolj problematični kot vplivi države – sploh na področju informacijske zasebnosti.1 Potemtakem lahko zaključimo, da generalne, enotne definicije zasebnosti in pravice do zasebnosti pravzaprav ni. Glavni vzrok je v tem, da je pravica relativna, subjektivna, spremenljiva in kontekstualna. Vsak izmed nas ima glede zasebnosti drugačna prepričanja in pričakovanja. 2 Drugi glavni junak magistrskega dela je covid-19, bolezen, ki je dobesedno ustavila in spremenila svet do te mere, da še danes ne vemo točno, na kaj vse je vplivala in kakšne posledice je v svetu pustila. Osredotočili se bomo na ukrepe Slovenije, ki so bili izdani v času epidemije. Poskušali bomo najti tudi takšne, ki so mogoče posegali v samo pravico do zasebnosti. V svetovno epidemijo so bile vpletene tudi druge države, zato bo pregled ukrepov dal jasno sliko, kakšen pristop je določena država ubrala. Glede na analizirano literaturo in aktualne informacije lahko trdimo, da so bili določeni ukrepi organov sprejeti prehitro in brez dobrega premisleka, kako bodo na ljudi vplivali. Vendar moramo po drugi strani v prihodnost gledati pozitivno. Virus je bil omejen in z vsako mutacijo je postajal šibkejši. Kot družba smo lahko ponosni na to, kako smo stopili skupaj, ko je bilo to najbolj pomembno.
Ključne besede: covid-19, epidemija, ukrepi, zasebnost, človekova pravica
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2024; Ogledov: 1241; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,66 MB) |
1548. Postopek za ugotavljanje pogojev posvojitve v Sloveniji in primerjava z drugo državo Evropske unije : diplomsko deloEva Majcen, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo podrobno opisuje institut posvojitve, ki ga uvrščamo na področje družinskega prava. Natančno opredeli postopek za ugotavljanje pogojev posvojitve v Sloveniji, ki je primerjan tudi s postopkom posvojitve na Hrvaškem, ki je prav tako članica Evropske unije. Posvojitev je ena najbolj znanih oblik socialnega starševstva in je zelo tesno povezana z družbenimi normami, moralo in osebnimi prepričanji o dobrem starševstvu, materinstvu in očetovstvu, ki se kažejo preko nacionalne in mednarodne zakonodaje. S pravnega vidika je posvojitev temeljni pravni institut družinskega prava, ki ga ureja Družinski zakonik, ter mednarodne pogodbe, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. S tega vidika je to posebna oblika varstva otrok, ki niso dopolnili osemnajst let ali nimajo staršev. Tako med posvojitelji in otroki nastane enako razmerje, kakršno je med biološkimi starši in njihovimi otroki. Podrobno so opredeljeni pogoji, ki so pomembni za postopek posvojitve v Sloveniji, kjer ima center za socialno delo ključno vlogo za ugotavljanje primernosti prijavitelja, o katerem se pripravi strokovno mnenje, ki se ga pred posvojitvijo preveri. Postopek za posvojitev po Družinskem zakoniku je sestavljen iz dveh faz. V zadnjih letih je prišlo do spremembe Družinskega zakonika, ki je prinesla novost, da je danes v Sloveniji posvojitev otrok omogočena istospolnim partnerjem, saj se po novem za zakonsko zvezo oziroma zunajzakonsko zvezo smatra življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol. Ustavno sodišče je sprejelo dve novi odločbi, saj je presodilo, da dosedanja ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve diskriminira istospolne pare. Poleg teoretičnega dela je sestavni del tega diplomskega dela tudi intervju s pristojno osebo, ki je zaposlena na Centru za socialno delo Ljubljana. Tako je teoretični del povezan tudi s prakso.
Ključne besede: institut posvojitve, posvojitev, posvojenec, posvojitelj, Družinski zakonik, istospolni partnerji, center za socialno delo
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2024; Ogledov: 1241; Prenosov: 59
Celotno besedilo (835,98 KB) |
1549. |
1550. Izboljšanje zaščite žvižgačev z Zakonom o zaščiti prijaviteljev : magistrsko deloEdwina Muratović, 2024, magistrsko delo Opis: Razprava o žvižgaštvu je vse bolj pereča ne le v neskončnem boju proti korupciji, pač pa tudi na področju akterjev, ki se običajno v prvi vrsti ne ukvarjajo z zagotavljanjem zaščite potencialnim žvižgačem. Aktualnost samega področja predstavlja zavedanje, da je korupcija rak demokratične in ustavnopravne države. V Sloveniji so bili posamezniki, ki prijavijo nezakonita ravnanja, posebej zaščiteni le s posamičnimi predpisi, saj je bila zakonodaja razdrobljena. Z novo sprejetim Zakonom o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) se v Republiki Sloveniji celostno uredi področje žvižgaštva in prenesejo določbe Direktiva (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU v slovenski pravni red. Sistematična urejenost materije s specialnim zakonom, kot je ZZPri, nedvomno nudi zavedanje o obstoju zaščite in notranjo homogenost ureditve. V magistrskem delu bomo obravnavali trenutno stanje položaja zaščite žvižgačev v družbi in ga primerjali s preteklo zakonodajno ureditvijo. Delo analizira sodne primere na temo zaščite žvižgačev s pomočjo nacionalne in tuje sodne prakse. Z namenom zagotovitve uporabnosti magistrskega dela v praksi je nazadnje s pomočjo preučitve strokovne literature, določb ZZPri in primerov najboljših praks pripravljen osnutek notranjega akta za zavezance v zasebnem sektorju. Magistrsko delo izpostavlja primere dobrih praks držav članic EU, ki so do sedaj implementirale določbe Direktive EU o zaščiti žvižgačev. Posebnost magistrskega dela je uporaba vseh ugotovitev in raziskovanj na primeru študije primera v določeni organizaciji, česar rezultat je oblikovanje predlogov, ki bodo referenčna točka pri morebitni vpeljavi izboljšav v konkretni organizaciji. S pomočjo raziskovanja bomo razjasnili meglo nad vprašanjem, ali zaščita žvižgačev, čeprav je večina držav sprejela zakonodajo s področja zaščite žvižgačev, ostaja ponekod odprto vprašanje, in urejena le na papirju, kot se glasi slovenski frazem »papir vse prenese«.
Ključne besede: žvižgaštvo, žvižgač, Zakon o zaščiti prijaviteljev, korupcija, prepoved povračilnih ukrepov, zaupnik, notranja prijava, zunanja prijava, javno razkritje
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2024; Ogledov: 1332; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,20 MB) |
