411. |
412. Vpliv telesne vadbe na kognitivne sposobnostiValerija Verbošek, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Pomembni spremembi, s katerima se sooča svetovno prebivalstvo, sta povečanje števila in deleža starejših oseb ter pričakovano podaljševanje življenjske dobe. Ena od posledic staranja je tudi poslabšanje kognitivnih sposobnosti. Kognitivni upad je povezan s povečanim tveganjem za demenco, funkcionalnimi omejitvami in invalidnostjo, zato se povečujejo napori za iskanje metod, s katerimi bi preprečili ali celo izboljšali kognitivno delovanje, funkcionalnost in kakovost življenja nasploh. Telesna aktivnost velja za visoko varovalen dejavnik za ohranjanje kognitivnih sposobnosti pri normalnem staranju možganov, zato je redna telesna vadba eden ključnih določevalcev zdravja v človekovem življenju. Znanstveni dokazi kažejo na učinkovitost telesne dejavnosti pri izboljšanju kognitivnega zdravja skozi celotno življenjsko dobo človeka. Ustrezne gibalne dejavnosti so v predšolskem obdobju ključnega pomena za otrokov gibalni in funkcionalni razvoj ter vplivajo na otrokove spoznavne, socialne ter čustvene sposobnosti in lastnosti. Stopnja učenja in kognitivnega razvoja je na najvišji ravni pri predšolskih otrocih. Predšolsko obdobje je zato eno najprimernejših za seznanjanje otrok z zdravim načinom življenja, saj so otroci v tem razvojnem obdobju izjemno dovzetni za vplive okolja ter za oblikovanje temeljnih življenjskih vrednot in navad, povezanih z zdravim načinom življenja.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pregledom literature s področja raziskovanja. Pregledali smo literaturo v podatkovnih bazah PubMed in Springer Link. Za namen raziskave smo uporabili literaturo, ki je bila polno dostopna, v angleškem ali slovenskem jeziku ter izvira iz časovnega obdobja 2012–2022.
Rezultati: Pri pregledu literature smo pridobili 10.558 zadetkov. Po pregledu naslovov in povzetkov smo v podrobnejši pregled vključili 72 zadetkov. V analizo smo vključili 12 zadetkov, ki smo jih prebrali v celoti, in oblikovali tri kategorije: vpliv telesne vadbe na razvoj kognitivnih sposobnosti in učni uspeh otrok in mladostnikov, vpliv telesne vadbe na kognitivne sposobnosti odraslih, vpliv različnih vrst vadbe na kognitivne sposobnosti.
Razprava: Vsako obdobje v življenju je pomembno za razvoj ter kasneje za krepitev in ohranjanje kognitivnih sposobnosti. Stopnja učenja in kognitivnega razvoja je na najvišji ravni pri predšolskih otrocih. Ob tem telesna aktivnost otroku omogoča ustrezen razvoj kognitivnega sistema in oblikuje kognitivno rezervo, to pa pomeni boljše izhodišče za zdravo staranje.
Pri odraslih zmanjšuje stopnjo umrljivosti ter uravnava in nadzira kronične nenalezljive bolezni, s čimer pomembno vpliva na kardiovaskularne dejavnike tveganja, ki so povezani s kognitivno okvaro. Kasneje v življenju telesna aktivnost omogoča ohranjanje kognitivne rezerve in zmanjšuje tveganje za kognitivni upad ter ugodno vpliva na zdravo staranje.
Ključne besede: telesna vadba, kognitivni razvoj, kognitivni upad
Objavljeno v ReVIS: 05.03.2025; Ogledov: 505; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (2,25 MB) |
413. Kakovost in varnost obravnave pacienta s kronično rano v patronažnem zdravstvenem varstvuNuša Kozmus, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Kakovost in varnost pri zdravstveni obravnavi pacienta v domačem okolju sta v današnjem času sestavni del dela s pacienti. Kronične rane vse bolj predstavljajo tegobo današnjega časa, ki se je pojavila ob vse večjem staranju prebivalstva. Dolgotrajno celjenje kroničnih ran posega v kakovost posameznikovega življenja. Danes so nam na voljo številni pristopi, materiali in sodobne obloge, ki zahtevajo njihovo dobro poznavanje. Obravnava kronične rane na pacientovem domu predstavlja posebne izzive za patronažne medicinske sestre, saj poteka pod drugačnimi pogoji kot v zdravstvenih ustanovah na primarni, sekundarni in terciarni ravni. V veliki meri je pacient pri oskrbi kronične rane odvisen od storitev s strani patronažne medicinske sestre, samooskrbe in pomoči svojcev. Pri strokovni oskrbi kronične rane je zelo pomembno tudi stalno strokovno sodelovanje med člani zdravstvenega tima.
Metode: Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno in kavzalno – neeksperimentalno metodo dela. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s tehniko anketiranja med patronažnimi medicinskimi sestrami Slovenije. Ankete so bile poslane preko Patronažne sekcije po elektronski pošti do vseh koordinatorjev Patronažnega varstva in nato ostalim patronažnim sestram v lečečem patronažnem varstvu, katerih se je na sodelovanje v anketi odzvalo (201).
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da patronažne medicinske sestre, ki so sodelovale v naši raziskavi pri svojem delu, pri pacientu s kronično rano uporabljajo sodobne obloge za rane. Patronažne medicinske sestre, ko govorimo o sodelovanju z drugimi službami v zdravstvenem sistemu, najpogosteje sodelujejo z ambulanto družinske medicine. Ugotovili smo, da patronažne medicinske sestre ocenjujejo svojo stopnjo strokovnega znanja o pravilni izbiri sodobnih oblog pri celjenju kronične rane kot zelo dobro, na kar ne vplivajo leta delovnih izkušenj v patronažnem zdravstvenem varstvu. Med vsemi oblogami patronažne medicinske sestre, ki so sodelovale v naši raziskavi najpogosteje uporabljajo kontaktne mrežice, medtem ko ocenjujejo, da so alginatne obloge učinkovitejše od teh.
Razprava: Za kakovostno in varno delo v patronažni zdravstveni negi je veliko dejavnikov, ki vplivajo na potek obravnave pacienta s kronično rano. Potrebna je lastna presoja dela, kontinuirano izpopolnjevanje, dobro medsebojno komuniciranje in povezovanje z drugimi strokovnjaki. Sodobne obloge za kronične rane zagotavljajo ustrezne pogoje za učinkovito celjenje kroničnih ran. Z raziskavo smo potrdili, da patronažne medicinske sestre z namenom kakovosti in varnosti obravnave pacienta s kronično rano najpogosteje sodelujejo z ambulanto družinske medicine.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, kronična rana, sodobne obloge za celjenje kronične rane, kakovost in varnost.
Objavljeno v ReVIS: 05.03.2025; Ogledov: 444; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,26 MB) |
414. |
415. |
416. |
417. |
418. |
419. POGLED ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE NA SKUPNOSTO SKRB ZA DUŠEVNO ZDRAVJEAmra Pehlić, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Razvoj skupnostne skrbi za duševno zdravje se je z uvedbo centrov za duševno zdravje še okrepil. Namen raziskave je bil raziskati pogled študentov zdravstvene nege na skupnostno skrb za duševno zdravje. Cilji so bili ugotoviti, kakšno je mnenje študentov zdravstvene nege o skupnostni skrbi za duševno zdravje, raziskati izkušnje študentov zdravstvene nege na področju skupnostne skrbi za duševno zdravje, ugotoviti pripravljenost študentov zdravstvene nege za delo v okviru skupnostne skrbi za duševno zdravje in opredeliti, kako bi študenti zdravstvene nege izboljšali skupnostno skrb za duševno zdravje.
Metoda: Uporabljena sta bila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Tehnika zbiranja podatkov je bilo intervjuvanje. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov: Cobiss, PubMed, MEDLINE). Raziskava se je izvajala v okviru projekta CRP 2023: V3-2311: Vrzeli med potrebami in celovito, integrirano in kontinuirano zdravstveno obravnavo različnih skupin marginaliziranih odraslih na področju duševnega zdravja. V intervjuvanje je bilo vključenih 6 študentov. Vzorčenje je bilo priložnostno namensko.
Rezultati: Intervjuvanci navajajo prednosti skupnostne skrbi in predlagajo različne izboljšave za skupnostno skrb za duševno zdravje. Poudarjajo potrebo po namenjanju večje pozornosti tej temi že med študijem. Prav tako menijo, da bi izboljšanje delovnih pogojev pripomoglo k večjemu interesu za delo na tem področju. Pomembno vlogo pripisujejo tudi boljši dostopnosti storitev in večji ozaveščenosti o duševnem zdravju.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da imajo študenti zdravstvene nege v Sloveniji različne poglede na pomembnost skupnostne skrbi za duševno zdravje in svojo vlogo na tem področju. Študenti so izpostavili potrebo po večji vključenosti vsebin duševnega zdravja v izobraževalne programe.
Ključne besede: Skupnostna skrb, duševno zdravje, pogled študentov zdravstvene nege.
Objavljeno v ReVIS: 27.02.2025; Ogledov: 382; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,47 MB) |
420. Kakovost in varnost zdravstvene obravnave otrok na oddelku za intenzivno terapijoKim Krajnik, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Kakovost in varnost pacientov je stvar vseh zdravstvenih delavcev. Zdravstvene organizacije morajo imeti razvito kulturo varnosti. Danes število sprejemov v enote intenzivne terapije otrok narašča in stopnja umrljivosti pada, zato se fokus ciljev in uspešnosti preusmerja s preživetja na kakovost preživetja. Namen raziskave je bil pridobiti podatke o stanju kakovosti in varnosti ter potrebah po izboljšavah, zlasti pri ravnanju z zdravili. Cilj raziskave je bil predstaviti ukrepe za zagotavljanje varnosti in kakovosti, raziskati, kako medicinske sestre zaznavajo varnost in kakovost na področju zdravil, in ugotoviti možnosti za izboljšave. Na podlagi ugotovitev je bil razvit kontrolni seznam.
Metoda: Izvedli smo deset polstrukturiranih intervjujev z medicinskimi sestrami, zaposlenimi na Oddelku za intenzivno terapijo otrok Pediatrične klinike Ljubljana. Intervju je vseboval pet glavnih vprašanj in nekaj podvprašanj. Intervjuvanje smo izvedli v prostorih Pediatrične klinike in so bili glasovno snemani. Za analizo smo jih dobesedno prepisali in izvedli odprto kodiranje.
Rezultati: V kaotičnem okolju intenzivne terapije otrok, kjer so delovni pogoji pogosto zahtevni in stresni, je število odklonov in napak nizko. To nakazuje, da si osebje aktivno prizadeva za dosledno in skrbno izvajanje svojih nalog. Zavedanje medicinskih sester o pomenu poročanja o odklonih predstavlja ključen dejavnik pri izboljševanju varnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe, saj omogoča analizo in odpravljanje morebitnih težav ter povečuje učinkovitost procesov.
Razprava: Enota intenzivne terapije otrok je zelo specifično okolje, kjer je potrebno spodbujanje kulture varnosti, poročanje o odklonih, sprejemanje ukrepov in vpeljevanje izboljšav. Pri tem je pomembno dobro vodstvo, ki vodi in motivira svoje zaposlene.
Ključne besede: kakovost, varnost, intenzivna terapija otrok, varnost zdravil, kontrolni seznam.
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 344; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,92 MB) |
