821. Primerjava trga dela v Sloveniji in Združenih državah Amerike : magistrsko deloSandra Peternelj, 2024, magistrsko delo Opis: V okviru magistrske raziskave smo izvedli primerjalno analizo trgov dela in identificirali ključne značilnosti, po katerih se trga dela v Sloveniji in ZDA razlikujeta ali sta si podobna. Osrednji cilj raziskave je bil identificirati in razumeti ključne razlike ter podobnosti med obema tržnima sistemoma ter analizirati vplive teh razlik na ekonomsko in socialno strukturo obeh držav. Analiza temelji na obsežni paleti indikatorjev trga dela, vključno s stopnjo zaposlenosti, strukturo zaposlovanja, brezposelnostjo, delovno politiko in socialno varnostjo. V uvodnem delu raziskave smo predstavili metodološki okvir, ki temelji na uporabi podatkov iz različnih baz, vključno z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, Eurostatom in U.S. Bureau of Labor Statistics. Primerjalna analiza razkriva izrazite razlike v regulaciji trga dela, kjer ZDA zagotavljajo večjo fleksibilnost delodajalcem, medtem ko v Sloveniji prevladujejo strožji zakoni o delovnih razmerjih, ki nudijo boljše varstvo pravic delavcev. Osrednji del naloge se osredotoča na analizo vpliva tehnološkega razvoja in globalizacije, ki krojita tržne trende in zaposlitvene možnosti v obeh državah. Posebna pozornost je posvečena vplivu pandemije COVID-19 na trge dela, kar je v obeh državah sprožilo različne ekonomske in socialne posledice. Rezultati raziskave osvetljujejo, kako politične odločitve in ekonomska politika oblikujejo trg dela v Sloveniji in ZDA. Medtem ko ZDA ponujajo večjo delovno mobilnost in višje dohodke, Slovenija zagotavlja boljšo socialno zaščito zaposlenih in manjše razlike v dohodkih med prebivalstvom. Zaključni del magistrske naloge opisuje, kako lahko razumevanje teh razlik prispeva k oblikovanju politik, ki bi spodbudile pozitivne spremembe na trgu dela v obeh državah. Ta del raziskave poudarja pomen prilagoditve delovnih politik na podlagi specifičnih ekonomskih in socialnih kontekstov, ki prevladujejo v posameznih državah.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost, zaposlenost, pravice delavcev, socialna varnost, Covid19, zakonodaja o delovnem pravu
Objavljeno v ReVIS: 04.12.2024; Ogledov: 595; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (1,54 MB) |
822. |
823. |
824. VPLIV GRAFIČNIH ELEMENTOV EMBALAŽE NA PERCEPCIJO IN ODLOČANJE POTROŠNIKOV PRI NAKUPUTatjana Iliev, 2024, ni določena Opis: V današnjem času podjetja iščejo nove rešitve, s katerimi bi prispevala k rasti prodaje in povečanju dobička. To je učinkovito mogoče doseči s pomočjo marketinških raziskav, ki skušajo poiskati bolj natančne in učinkovite načine, kako potrošnikom izpolniti njihove želje.
Magistrsko delo obravnava teoretična izhodišča nevromarketinga, nevrologije in vedenje potrošnikov. Analizirali smo vlogo nevromarketinga pri prepoznavanju preferenc potrošnikov, predstavili orodja, na katerih temeljijo študije nevromarketinga, predvsem pa v empiričnem delu raziskave poskusili prikazati in dokazati, kako pomembna je podzavest pri nakupnih odločitvah potrošnikov. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 20 udeležencev, med katerimi je bilo sedem moških in 13 žensk.
Ključne besede: nevromarketing, EEG, P300, Unicorn Hybrid Black, nakupno vedenje.
Objavljeno v ReVIS: 04.12.2024; Ogledov: 493; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,78 MB) |
825. VPLIVI IN POSLEDICE PANDEMIJE COVID-19 NA EKONOMSKO GLOBALIZACIJOMatej Lukman, 2024, ni določena Opis: Magistrsko delo raziskuje vpliv pandemije covida-19 na ekonomsko globalizacijo. Cilj je razumeti potek pandemije in na podlagi ugotovitev pripraviti čim boljši odziv držav in njihovih pristojnih služb, da bi ob novi pandemiji ustrezneje ukrepale ter zmanjšale posledice na ekonomsko globalizacijo. Novi virus se je v nekaj mesecih razširil po svetu in povzročil veliko sprememb v življenju ljudi in poslovanju podjetij. Med pandemijo so državni organi vpeljali različne ukrepe za preprečevanje širjenja nove bolezni: množična testiranja in preverjanje potrdila PCT, obvezno nošenje maske, popolno zaprtje držav z obratovanjem le nujnih služb, zaprtje izobraževalnih ustanov, zaprtje delovnih mest, prepoved javnih prireditev, prepoved združevanja v javnosti in zaprtih prostorih, zaprtje javnega potniškega prometa, kampanje za obveščanje javnosti, policijsko uro, prepoved gibanja po državi, omejitev prehodov meje, politiko sledenja stikom in politiko cepljenja. Z različnimi raziskovalnimi metodami smo ugotovili, da so bili turizem, letalski promet, kulturne, glasbene, športne in druge prireditve, športna vadba v zaprtih prostorih ter gostinstvo panoge, ki so doživele najhujši udarec. Kot nasprotje pa so velika farmacevtska podjetja, ponudniki informacijske tehnologije ter ponudniki spletnih trgovin in storitev doživljali rekordne dobičke. Zaradi strogih protikoronskih ukrepov je veliko ljudi ocenilo svojo materialno blaginjo za slabšo, saj je veliko podjetij prenehalo obratovati, posledično je veliko ljudi izgubilo službo, občutno se je povečal pojav debelosti, nastanek depresij in drugih duševnih motenj, telesna aktivnost pa se je med pandemijo drastično zmanjšala.
Ključne besede: epidemija/pandemija, covid-19, ekonomska globalizacija, deglobalizacija, vplivi, posledice
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 429; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,11 MB) |
826. Hitri prekrškovni postopek pooblaščenih uradnih oseb v Sloveniji v času razsajanja COVID-19 : magistrsko deloMladen Kosi, 2024, magistrsko delo Opis: Epidemija COVID-19 je postavila svet pred izzive, ki so zahtevali prilagoditev številnih sistemov, vključno s pravnim in prekrškovnim. V času epidemije so uradne pooblaščene osebe v Republiki Sloveniji izvajale nadzor in omejitve s hitrimi postopki o prekrških. V magistrskem delu obravnavamo hitri postopek o prekršku v luči učinkov pandemije. V času epidemije COVID-19 v Sloveniji se je hitri prekrškovni postopek izkazal kot bistveno orodje za izvajanje zajezitvenih ukrepov, ki so učinkovito zaustavili prenos okužbe z virusom. Dolžnost uradno pooblaščenih oseb je bila izvajati nadzor in izrekati sankcije v skladu s sprejetimi predpisi. Ta postopek je bil zasnovan za zaščito javnega zdravja in takojšen odziv na kršitve pravil. Medtem, ko je bila bistvena hitrost, je bilo treba zagotoviti tudi zakonitost in strokovnost v postopkih. Magistrsko delo se osredotoča na iskanje ravnovesja med spoštovanjem pravnih načel in pravic posameznika ter hitrim odzivom na kršitve. Obravnava tudi vprašanja nadzora in preglednosti v zvezi z izvajanjem hitrega postopka. Nujna je analiza učinkovitosti hitrega postopka o prekršku v času pandemije, da bi razumeli, kako se pravni sistem spopada s krizami. Petletno preverjanje števila obravnavanih prekrškov v Sloveniji je v magistrskem delu dalo odgovor naraščanja prekrškov za zajezitev ukrepov za prenos okužbe z virusom in padanja drugih prekrškov zaradi uredb vlade, poleg vloge pooblaščenih organov, ki so nosili težo izvrševanja ukrepov ob zagotavljanju pravne zaščite in spoštovanja temeljnih pravic. Za zaključek dobimo odgovore, kako bi lahko v prihodnosti oblikovali postopke in predpise, pridobljene iz epidemije, zlasti glede strokovnosti in zakonitosti. Dejstvo, da je hitri prekrškovni postopek zdaj realnost, nas sili k razmisleku o tem, kako spremeniti pravni sistem, da bo pravičen, učinkovit in skladen z demokratičnimi načeli.
Ključne besede: prekrškovni postopek, prekršek, sankcija, odlok, COVID-19
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 489; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,09 MB) |
827. Tveganja, ki jih prinašajo centralnobančne digitalne valute za fizične osebe : magistrsko deloJan Peterca, 2024, magistrsko delo Opis: Hitra digitalizacija finančnega sveta, spodbujanje s strani inovativne finančne tehnologije (fintech), je prinesla obsežne spremembe v načinu, kako posamezniki in institucije upravljajo s svojim denarjem ter izvajajo finančne transkacije. V razvijajočem se okolju so digitalne valute, zlasti centralnobančne digitalne valute (CBDC), postale pomembna tema v razpravah o prihodnosti denarnega sistema. CBDC imajo, kot oblika digitalnega denarja, ki ga izdajajo centralne banke, potencialno širok vpliv na finančni sistem ter gospodarstvo kot celoto. Njihova uvedba odpira vrsto priložnosti ter vrsto izzivov. Magisterka naloga z naslovom Tveganja, ki jih prinašajo centralnobančne digitialne valute za fizične osebe se osredotoča na analizo in opis tveganj, povezanih z uporabo CBDC. Osredtočamo se na tveganja, ki se navezujejo na zasebnost in anonimnost, kibernetsko varnost, finanlno izključensot ter druga sistemska tveganja. V okivru naloge smo preučili različna perspektive in strokovne poglede na navedena tveganja. Opisali smo razčlične projekte CBDC po svetu, pri čemer smo podrobno opisali njihove značilnosti in potencialne vplive na fizične osebe. Poleg tega smo opisali druge digitalne valute ter jih primerjali z CBDC glede na njihove lastnosti. Z združevanjem ugotovitev različnih avtorjev ter lastnik opazk in mnenj, smo ponudili celovit vpogled v tveganja, ki jih prinašajo uvedba in uporaba CBDC za fizične osebe. Naša raziskava omogoča boljše razumevanj potencilnh tveganj in posledic ter podaja smernice za ublažitev teh tveganj ter morebitno prilagoditev politik in strategij za zaščito fizičnih oseb pri uporabi CBDC.
Ključne besede: centralnobančne digitalne valute, CBDC, zasebnost, anonimnost, kibernetska varnost, finančna izključenost, digitalne valute, fintech, digitalizacija, denar
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 545; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,05 MB) |
828. Primerjava ogrevalnega sistema v alpski in primorski hiši : diplomska nalogaLuka Jankovič, 2024, diplomsko delo Ključne besede: energija, hladilni sistemi, ogrevalni sistemi, ogrevanje, ogrevanje stavbe, učinkovitost, alpske hiše, primorske hiše
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 493; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,55 MB) |
829. Sistem kriznega upravljanja z uporabo digitalno naprednih tehnologij : magistrsko deloAndrej Vastl, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje integracijo naprednih digitalnih tehnologij v nacionalne sisteme kriznega upravljanja. Raziskava se osredotoča na vzpostavitev platforme za zbiranje, analizo in vizualizacijo podatkov v realnem času za napovedovanje in obvladovanje kompleksnih kriz. Študija uporablja kombinacijo teoretičnih in empiričnih metod, vključno s pregledom literature, analizo preteklih dogodkov in poglobljenimi intervjuji s strokovnjaki. Primarni cilj je razviti sistem, ki izboljša sposobnost predvidevanja in reševanja potencialnih kriz z uporabo digitalnih napredkov. Teoretični okvir vključuje opredelitev ključnih konceptov, povezanih s kriznim upravljanjem, nacionalno varnostjo, hibridnimi grožnjami in vlogo digitalnih dvojčkov. Empirične metode vključujejo zbiranje in analizo primarnih in sekundarnih podatkov iz domačih ter mednarodnih virov in izvajanje intervjujev s strokovnjaki na področju kriznega upravljanja ter digitalnih tehnologij. Ključne ugotovitve kažejo, da lahko napredne tehnologije, kot sta umetna inteligenca in digitalni dvojčki, bistveno izboljšajo učinkovitost ter odzivnost sistemov kriznega upravljanja. Tehnologije omogočajo boljše napovedovanje, spremljanje v realnem času in strateško odločanje med krizami. Uporaba umetne inteligence omogoča analizo velikih zbirk podatkov za prepoznavanje vzorcev in napovedovanje potencialnih kriz, medtem ko digitalni dvojčki omogočajo dinamične simulacije fizičnih sistemov, kar pripomore k načrtovanju scenarijev ter odzivanju v realnem času. Študija prav tako poudarja izzive in omejitve, povezane z uvedbo teh tehnologij, vključno s kakovostjo podatkov, težavami pri integraciji in potrebo po robustnih ukrepih za kibernetsko varnost. Kljub tem izzivom raziskava zaključuje, da lahko sistematično in integrirano sprejemanje digitalnih tehnologij v kriznem upravljanju preoblikuje tradicionalne pristope ter ponudi boljšo pripravljenost in odpornost proti različnim grožnjam, od naravnih nesreč do kibernetskih napadov. Praktični pomen raziskave je pomemben za oblikovalce politik, vladne agencije in strokovnjake za krizno upravljanje. Implementacija naprednih digitalnih rešitev lahko vodi do učinkovitejših strategij nacionalne varnosti in boljše zaščite prebivalstva ter kritične infrastrukture.
Ključne besede: krizno upravljanje, digitalne tehnologije, umetna inteligenca, digitalni dvojčki, nacionalna varnost
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 588; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,62 MB) |
830. |
