851. |
852. Sprejemanje telemedicine s strani starejših odraslih pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih storitev : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaMaša Blanuša, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Magistrska naloga obravnava problem sprejemanja telemedicine med starejšimi odraslimi pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih storitev. Metode: Uporabili smo mešan pristop – kvantitativni in kvalitativni. V teoretičnem delu smo analizirali obstoječo literaturo o uporabi telemedicine in sprejemanju tehnologije med starejšimi odraslimi. V raziskovalnem delu smo izvedli retrospektivno analizo sekundarnih podatkov iz raziskave SHARE in 10 polstrukturiranih intervjujev s starejšimi odraslimi nad 75 let. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da večina starejših odraslih ne pozna telemedicine, medtem ko tisti, ki jo uporabljajo, kot glavno prednost navajajo lažji dostop do zdravnika. Zaskrbljenost glede varnosti podatkov in pomanjkanje znanja o uporabi tehnologije sta ključni oviri za njeno širšo uporabo. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je sprejemanje telemedicine med starejšimi odraslimi nizko, in sicer predvsem zaradi pomanjkanja informacij, zapletene uporabe in pomanjkanje zaupanja v nove storitve.
Ključne besede: telemedicina, starejši odrasli, osnovna zdravstvena dejavnost, sprejemanje tehnologije, zdravstvene storitve
Objavljeno v ReVIS: 02.12.2024; Ogledov: 682; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (2,56 MB) |
853. Učinki predoperativne fizioterapevtske priprave na operacijo prednjega križnega ligamenta : pregled literatureEli Hergula, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Poškodba prednje križne vezi velja za resno poškodbo, ki ima močan vpliv na biomehaniko kolenskega sklepa. Največ poškodb prednje križne vezi nastane med športno dejavnostjo in sodi med najpogostejše poškodbe kolenskega sklepa. Po poškodbi se kot največja težava pojavlja šibkost spodnjih okončin: ekstenzorjev, fleksorjev kolena, omejenost plantarne fleksije gležnja in zmanjšana moč fleksorjev kolka. Namen: Namen diplomskega dela je skozi pregled strokovne in znanstvene literature ugotoviti, kakšni so učinki predoperativne fizioterapevtske priprave na operacijo prednjega križnega ligamenta. Metode dela: Uporabila sem metodo deskripcije, komparacije, kompilacije in induktivno metodo. Strokovno in znanstveno literaturo sem izbrala na podlagi vključitvenih meril, iskala sem jo po naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, SienceDirect, Web of Science, ProQuest. Izbrani članki so bili po PEDro-lestvici ocenjeni z oceno 6 ali več. Rezultati: Po zaključku natančne analize izbranih strokovnih in znanstvenih člankov sem ugotovila, da predoperativna fizioterapevtska priprava učinkovito vpliva tako na stanje poškodovanca v predoperativnem obdobju kakor tudi v obdobju po operativnem posegu. Ciljno izbrane fizioterapevtske metode se odražajo v boljši telesni pripravljenosti posameznika pred operacijo ter posledično lažjem in učinkovitejšem okrevanju po operativnem posegu. Diskusija: Po preučeni strokovni literaturi za pisanje diplomskega dela je mogoče razbrati, da je izbira fizioterapevtskih metod in tehnik v obdobju predoperativne fizioterapevtske priprave pred operacijo prednjega križnega ligamenta dokaj podobna. Fizioterapevtske metode, opisane v diplomskem delu, imajo učinkovit vpliv na zmanjšanje otekline kolenskega sklepa, pridobitev boljšega obsega gibljivosti poškodovanega uda in pridobitev večje mišične moči spodnjih okončin.
Ključne besede: fizioterapija, poškodba prednje križne vezi, prehabilitacija, fizikalni dejavniki v fizioterapiji
Objavljeno v ReVIS: 02.12.2024; Ogledov: 555; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,46 MB) |
854. ANALIZA INTERVENCIJ STANDARDIZIRANIH PROTOKOLOV NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI PACIENTIH Z MOŽGANSKO KAPJODominik Mirtič, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Diplomska naloga analizira intervencije standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči pri pacientih z možgansko kapjo. Možganska kap je nujno zdravstveno stanje, ki zahteva hitro in učinkovito ukrepanje. Standardizirani protokoli nujne medicinske pomoči igrajo ključno vlogo pri izboljšanju oskrbe pacientov s sumom na možgansko kap. Kljub napredku v zdravljenju možganska kap v Sloveniji še vedno ostaja eden od vodilnih vzrokov smrtnosti in invalidnosti. Cilji naloge so analizirati delež intervencij NMP zaradi suma na MK v primerjavi z ostalimi intervencijami, primerjati število intervencij NMP zaradi suma na MK v letih od 2019 do 2023, raziskati pojavnost suma na MK v povezavi z demografskimi podatki (spol, starost, regija) in raziskati intervencijski čas ekipe NMP pri pacientih s sumom na MK.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Uporabili smo predlogo za analizo podatkov, pridobljenih iz standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kamnik. V analizo so bili vključeni naslednji protokoli: Sprejem nujne intervencije, Protokol nujne intervencije in Poročilo o reševalnem prevozu. Analizirali smo vse protokole, ki so bili izpolnjeni v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2023 (n = 189).
Rezultati: Analiza podatkov od leta 2019 do leta 2023 je pokazala, da je ekipa nujne medicinske pomoči opravila skupno 8337 intervencij, od tega je bilo 189 intervencij (2,29 %) povezanih s sumom na možgansko kap. V obdobju raziskave je bilo število intervencij zaradi suma na možgansko kap relativno konstantno z rahlim povečanjem v letu 2023. Najpogostejša starostna skupina pacientov s sumom na možgansko kap je bila od 81 do 90 let, pri čemer so bile ženske (53,9 %) obravnavane nekoliko pogosteje kot moški. Največ primerov možganske kapi je bilo zabeleženih v pomurski regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski. Intervencijski čas je bil v 53,97 % primerov manj kot 3,5 ure.
Razprava: Povečanje ozaveščenosti javnosti o simptomih možganske kapi in hitrem iskanju nujne medicinske pomoči je ključno za izboljšanje izidov zdravljenja. Raziskava izpostavlja pomen doslednega sledenja protokolom in natančnega dokumentiranja vseh postopkov, kar lahko vodi k izboljšanju kakovosti oskrbe in zmanjšanju posledic možganske kapi.
Ključne besede: možgani, možganska kap, nujna medicinska pomoč, standardizirani protokoli.
Objavljeno v ReVIS: 29.11.2024; Ogledov: 557; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,28 MB) |
855. SPREJEMANJE ODLOČITVE ZA PRENEHANJE MEDICINSKO NEUTEMELJENEGA ZDRAVLJENJAŽan Skočir, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Opustitev zdravljenja je pomembno etično in pravno vprašanje, zlasti kadar to ne prinaša več koristi za bolnika. Pri bolnikih s kroničnimi ali terminalnimi boleznimi je nadaljevanje invazivnega zdravljenja pogosto neupravičeno, saj poslabšuje kakovost življenja. Namen raziskave je analizirati standardizirane obrazce za sprejemanje odločitve o prenehanju medicinsko neutemeljenega zdravljenja na internistični prvi pomoči Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Cilj je raziskati pobudo za prenehanje zdravljenja, bolnikovo zmožnost odločanja oziroma vnaprejšnjo voljo ter analizirati diagnoze in predlagane opustitve zdravljenja.
Metode: Uporabljena sta kvantitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Raziskovalni vzorec obsega 747 standariziranih obrazcev internistične prve pomoči iz leta 2023. Zbrani podatki so bili računalniško obdelani in prikazani s programom Microsoft Excel.
Rezultati: V letu 2023 je bilo na IPP UKCLJ pregledanih 23.454 bolnikov, pri 747 je bil sklican konzilij o prenehanju zdravljenja. Največkrat je bila pobuda podana s strani zdravnikov (68,1 %). Več kot 62 % bolnikov ni bilo sposobnih odločanja, vnaprej izražena volja pa je bila redko prisotna (2,5 %). Najpogosteje je bila predlagana opustitev oživljanja in intubacije (99,7 %). V redkih primerih je bila predlagana odtegnitev zdravljenja, najpogosteje mehanske ventilacije (2 %). Glavna diagnoza za prenehanje zdravljenja je bila akutna respiratorna insuficienca (30 %), med pogostimi simptomi sta bili še nepokretnost in demenca.
Razprava: Prenehanje zdravljenja je bistven dejavnik za izboljšanje kakovosti oskrbe in učinkovito rabo virov v zdravstvu. Medicinsko neutemeljeno zdravljenje je tisto, ki nima znanstveno potrjenih koristi oziroma upravičenosti. Poleg kliničnih argumentov je prenehanje neučinkovitih postopkov pomembno tudi z etičnega in ekonomskega vidika, saj omogoča pravično razporeditev zdravstvenih virov.
Ključne besede: internistična prva pomoč, prenehanje zdravljenja, paliativna oskrba, evtanazija, opustitev zdravljenja
Objavljeno v ReVIS: 29.11.2024; Ogledov: 531; Prenosov: 48
Celotno besedilo (894,59 KB) |
856. |
857. Raziskovanje odporov pri kognitivno vedenjski terapiji anksioznostiDaria Vujinovic, 2024, ni določena Opis: Odpor v svetovanju je kompleksen pojav, ki se kaže na različne načine in vpliva na učinkovitost procesa. Svetovalci se pogosto srečujejo s svetovanci, ki se negativno odzivajo na intervencije in ne delujejo v svojem najboljšem interesu. Medtem ko je bil odpor tradicionalno razumljen kot nepripravljenost svetovanca na spremembe, sodobni pristopi poudarjajo, da je to rezultat interakcij v svetovalnem odnosu. Raziskave kažejo, da odpor ni redek, vendar svetovalci pogosto spregledajo njegove znake, kar vodi v neuspešno svetovanje.
Odpor izhaja iz psihoanalitične teorije, vendar se je razširil na več teoretičnih smeri, ki ponujajo različne definicije in pristope k premagovanju odpora. Večina modelov priznava, da je odpor oblika samoohranitve, ki pomaga svetovancem pri soočanju z negotovostjo med terapijo.
Ta naloga raziskuje odpor v svetovanju, s poudarkom na kognitivno-vedenjskem pristopu 3. vala pri zdravljenju anksioznosti. Metodologija je vključevala kvalitativno analizo podatkov, zbranih med srečanji s petimi svetovankami, ki so bile deležne kognitivno-vedenjske terapije 3. vala za anksioznost. Podatki so bili zbrani z opazovanjem, intervjuji in vprašalniki. Analiza je vključevala prepoznavanje in razvrščanje različnih vrst odpora ter zbiranje podatkov o učinkovitosti različnih pristopov pri premagovanju odpora. Preučili smo poročila svetovank in sestavili listo priporočil, kako lahko svetovalec pomaga svetovancu pri premagovanju odpora.
Ključne ugotovitve kažejo, da se je odpor med svetovankami manifestiral v različnih oblikah. Pomembna ugotovitev je, da vse svetovanke niso kazale enake stopnje, oblike in vzorce odpora. Raziskava je pokazala, da je za uspešno premagovanje odpora ključno, da svetovalci prepoznajo in razumejo različne oblike odpora, prilagodijo svoje strategije glede na specifične potrebe svetovanca ter izobražujejo svetovance o pojavu odpora. Učinkovite strategije vključujejo vzpostavitev varnega in zaupljivega odnosa ter uporabo metod motivacijskega intervjuja. Naše delo prispeva k boljšemu razumevanju odpora in lahko pomaga pri izboljševanju svetovalne prakse, kar omogoča doseganje boljših rezultatov.
Ključne besede: odpor v svetovanju, kognitivno-vedenjska terapija, zdravljenje anksioznosti, učinkovitost svetovanja, svetovalni odnos
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2024; Ogledov: 543; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,17 MB) |
858. Pomembnost ter ovire in prednosti uporabe spletne aplikacije za izvajanje fizioterapevtske vadbe pacientov z osteoartrozo kolenskega sklepaBernarda Šuštarič, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Osteoartroza (OA) kolenskega sklepa je kronična, degenerativna bolezen in ena najpogostejših oblik artritisa. Kolenski sklep je eden izmed najpogosteje prizadetih sklepov. Posledice obolenja se kažejo kot zmanjšana funkcionalnost kolenskega sklepa, prisotnost bolečine in invalidnost, ki je bolj izrazita pri starejših bolnikih. Kolenski sklep je po svoji anatomski zgradbi kompleksen in zato bolj občutljiv na mehanske obremenitve. Poškodbe struktur kolenskega sklepa so poleg starosti, spola, genetike, čezmerne telesne teže in preobremenitev ene izmed dejavnikov tveganja za nastanek OA. Simptomi, ki nakazujejo na nastanek in razvoj obolenja, so bolečina, okorelost in zmanjšana gibljivost sklepa, oteklina, zmanjšana mišična moč in funkcionalnost noge ter invalidnost. Zdravljenje OA v začetni fazi temelji na konzervativnih metodah, vključno s fizioterapijo, ki se osredotoča na zmanjšanje bolečine ter ohranitev ali povrnitev funkcionalnosti noge. Vendar pa se z naraščanjem števila starejše populacije, ki potrebuje fizioterapevtsko oskrbo, zdravstveni sistemi soočajo s povečanim pritiskom, kar zahteva uvajanje inovativnih rešitev. Ena takšnih rešitev je telerehabilitacija, oblika rehabilitacije na daljavo, pri čemer fizioterapevt in bolnik komunicirata prek digitalnih povezav. Kljub napredku tehnologije je potrebnih še nekaj izboljšav, da bi povečali učinkovitost uporabe spletnih aplikacij in s tem izboljšali rehabilitacijske izide. Namen tega magistrskega dela je preučiti pomembnost in učinkovitost spletnih aplikacij za izvajanje fizioterapevtskih vaj pri bolnikih z OA kolenskega sklepa. Magistrsko delo bo prav tako obravnavalo prednosti, ki jih tovrstne aplikacije prinašajo, ter izzive, s katerimi se bolniki in strokovnjaki soočajo pri njihovi uporabi.
Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivnem kvantitativnem pristopu z uporabo metode anketiranja. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 14 vprašanj. Prvi del vprašalnika je zajemal socio-demografske podatke anketirancev, drugi del vprašalnika se je osredotočal na področje zdravstvene pismenosti, motiviranosti za redno vadbo, pomembnosti posameznih elementov spletne aplikacije ter zaznanih ovir in prednosti pri uporabi aplikacije. V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov z OA kolenskega sklepa, ki so marca in aprila 2024 obiskali Artros Center za ortopedijo v Ljubljani in Novem mestu. Med udeleženci je bilo 27 moških (32,9 %) in 55 žensk (67,1 %).
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so uporabniki spletne aplikacije v povprečju najvišje ocenili funkcijo videoposnetkov z vajami (M = 9,45), ki ji sledita pomoč pri določanju ciljev (M = 8,95) in možnost komunikacije s fizioterapevtom (M = 8,83). Med glavnimi ovirami pri uporabi aplikacije so izpostavili netočne informacije (M = 3,96) ter nejasno predstavitev vaj in nerazumevanje informacij (M = 3,86). Najpomembnejše prednosti aplikacije so bile možnost večkratnega ogleda vaj (M = 4,65), prihranek časa (M = 4,50) ter lažji dostop do fizioterapevta (M = 4,48). Rezultati raziskave so pokazali, da med spoloma, starostnimi skupinami, stopnjami izobrazbe, telesno aktivnostjo in dolžino sedenja ni bilo statistično pomembnih razlik pri vrednotenju spletne aplikacije za fizioterapijo. Hipoteze, ki so predvidevale, da ženske, mlajši bolniki, bolniki z višjo izobrazbo, bolj aktivni bolniki in tisti, ki manj sedijo, bolj pozitivno vrednotijo aplikacijo, so bile zavrnjene. Edina statistično značilna razlika je bila ugotovljena pri motivaciji: bolniki z višjo stopnjo motivacije so aplikaciji pripisovali večji pomen, zlasti pri ključnih informacijah o OA in videoposnetkih vaj. Prav tako so bolniki z višjo zdravstveno pismenostjo bolje vrednotili prednosti aplikacije pri dveh navedbah, to sta večja motiviranost in učinkovitost vadbe.
Razprava: Za uspešen razvoj in implementacijo spletnih vadbenih programov za bolnike z OA kolena je ključnega pomena, da se pri nadaljnjih raziskavah osredotočimo na specifične potrebe
bolnikov z različnimi diagnozami. Ta raziskava je pokazala, da uporabniki aplikacije največjo vrednost pripisujejo videoposnetkom vaj in možnosti komunikacije s fizioterapevtom, kar je priporočljivo upoštevati pri razvoju prihodnjih aplikacij. Poleg tega je pomembno obravnavati ovire, kot so netočne informacije, nenatančen prikaz vaj in nejasna razlaga, saj lahko to bistveno vpliva na uspešnost telerehabilitacije. Uspešna implementacija telerehabilitacije bo odvisna tako od strokovnega znanja zdravstvenih delavcev kot tudi od usposobljenosti uporabnikov za uporabo aplikacije.
Ključne besede: Ključne besede: osteoartroza kolenskega sklepa, telerehabilitacija, ovire in prednosti, mobilna aplikacija.
Objavljeno v ReVIS: 27.11.2024; Ogledov: 538; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,81 MB) |
859. |
860. Corporate wellness and balanced scorecard, the case of a Slovenian companyJasna Zagrajšek, Žiga Čepar, Malči Grivec, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: balanced scorecard, corporate wellness, health and well-being, human capital management, business performance
Objavljeno v ReVIS: 27.11.2024; Ogledov: 519; Prenosov: 6
Celotno besedilo (297,03 KB) |
