Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Napovedovanje slušne sprejemljivosti glasbe na osnovi entropije harmonije : magistrska naloga
Lorena Mihelač, 2017, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrske naloge je preveriti, kako entropija harmonije vpliva na slušno sprejemljivost oziroma zavrnitev neke glasbene kompozicije, ter s tem pripomoči k nadaljnjim raziskavam, ki obravnavajo entropijo na področju glasbe, predvsem na področju entropije harmonije. V ta namen bo uporabljena množica 160-ih glasbenih primerov, ki bodo ocenjeni z vidika štirih glavnih atributov, in sicer z vidika zahtevnosti poslušanja, prijetnosti, prepoznavnosti ter ponovljivosti. Analiza množice glasbenih primerov naj bi odgovorila tudi na vprašanja: a) glede povezanosti med simetrijo v harmonskem toku in prijetnostjo glasbenega primera; b) glede povezanosti med simetrijo pri uporabi akordov in slušno zahtevnostjo glasbene kompozicije; c) glede tega ali obstaja razlika v simetriji pri uporabi akordov v harmonskem toku med priljubljenim in manj priljubljenim glasbenim kompozicijami ter glede uporabe entropije harmonije pri napovedovanju slušne sprejemljivosti neke glasbene kompozicije.
Ključne besede: entropija, harmonija, simetrija, slušna sprejemljivost, napovedovanje slušne sprejemljivosti
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 2405; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

2.
Uporaba markovskih verig v generiranju algoritmične kompozicije v programskem jeziku Pure Data : diplomska naloga
Lorena Mihelač, 2015, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je ustvariti algoritem za ustvarjanje nove algoritmične kompozicije s pomočjo stohastičnega procesa, metode markovskih verig prvega in drugega reda ter programskega jezika Pure Data. Za podlago bosta uporabljeni dve MIDI-datoteki, avtorska skladba Etuda, prvi stavek iz Beethovnove Mondschein sonate ter pet glasbenih nizov. Pri ustvarjanju algoritmične kompozicije bosta preizkušena dva pristopa, in sicer samostojno računalniško generiranje algoritmične kompozicije ter interaktivno soustvarjanje algoritmične kompozicije, kar pomeni določeno poseganje avtorja v algoritem zaradi večje umetniške vrednosti ustvarjene skladbe. Namen uporabe teh dveh različnih pristopov je v tem, da se ugotovi, koliko je pridobljeni primerek algoritmične skladbe lep/sprejemljiv/dober in kateri primerek algoritmične kompozicije je bolj sprejemljiv in zanimiv: primerek, ki ga je ustvaril stroj – računalnik ali primerek, ki je posledica soustvarjanja (človek in stroj – računalnik).
Ključne besede: algoritem, algoritmična kompozicija, markovske verige, Pure Data
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 2995; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)
Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh