Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na situacijo mladoletnih migrantov brez spremstva, katerih migracije so ekonomsko spodbujene, za razliko od večnih poudarkov na otrocih brez spremstva iskalcih azila, beguncih in žrtvah trgovine z ljudmi. Skozi raziskovanje vzorcev, značilnosti in motivov migracij mladoletnikov brez spremstva, ki so iz Moldavije pripotovali v Avstrijo (in ostale države Evropske unije), disertacija izpostavi neskladnosti v politikah in ukrepih za zaščito mladoletnikov brez spremstva ter izpostavi mehanizme, ki dodatno vodijo mladoletnike v ranljivost za zlorabe in izkoriščanja. Osredotoča se predvsem na razumevanje ciljne skupine skozi oči strokovnjakov in predstavnikov institucij, ki delujejo na področju otrok brez spremstva v Avstriji. Disertacija prav tako – tudi skozi diskurz otrokovih pravic – kritično ocenjuje prevladujočo konceptualizacijo in idealizacijo otroštva na zahodu, kot časa nedolžnosti, v katerem je poudarek v prvi vrsti na izobraževanju in šolanju, in ki se ne sklada z realnostjo življenj večine otrok po svetu. Disertacija se zaključi s priporočili za izboljšanje situacije mladoletnih migrantov brez spremstva.
Ključne besede: mladoletniki brez spremstva, migracije, otrokove pravice, otroštvo, Moldavija, Avstrija
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1287; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,16 MB)

Opis: Zaradi neusklajene zakonodaje na področju ravnanja z zdravstvenimi odpadki so se v domovih starejših občanov pojavile težave pri ločevanju odpadkov iz zdravstva. Mnoge znanstvene raziskave kažejo, da ključni problem ravnanja z odpadki iz zdravstva nastane že pri ločenem zbiranju. Zato je Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki zastopa interese izvajalcev institucionalnega varstva starejših, pripravila navodila za ravnanje z zdravstvenimi odpadki. Namen raziskave je preveriti, kako so se ta navodila implementirala v posamezno domsko okolje. V prvem delu magistrske naloge je opisan problem, ki ga imajo domovi starejših občanov na področju ravnanja z odpadki iz zdravstva zaradi različnega razumevanja zakonodaje in strokovnih smernic. V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne in primerjalne študije opisali vlogo zaposlenih v zdravstveni negi pri izvajanju »novih« skupnih navodil za ravnanje z zdravstvenimi odpadki in dejavnike, ki vplivajo na pravilno ali nepravilno ravnanje z njimi. Proučili smo vzorce podobnosti in raznolikosti sistema ločevanja odpadkov, ki nastanejo v procesu zdravstvene nege in oskrbe na petih preučevanih domovih starejših občanov iz različnih delov Slovenije. Zanimalo nas je, katere so glavne značilnosti uspešnega sistema ločevanja odpadkov, nastalih pri izvajanju zdravstvene nege stanovalcev v domovih starejših občanov, in prišli do zaključka, da so glavni »krivci« za vedenje zaposlenih slaba organizacijska kultura domov starejših občanov, dvoumna zakonodaja, nezadostno znanje zaposlenih, slabo sprejemanje odgovornosti vpletenih v sistemu ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri izvajanju zdravstvene nege ter nejasna navodila. S pripravo novega paradigmatskega modela, ki je bil pripravljen na podlagi naših ugotovitev in razumevanja raziskane problematike, se lahko pripravijo smernice za vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki v zdravstveni dejavnosti in priporočila za pripravo predpisov, ki bi predvidoma obsegali predvsem natančno definicijo in klasifikacijo odpadkov tudi v socialno varstvenih zavodih.
Ključne besede: domovi za starejše, odpadki, zdravstvo, ločevanje odpadkov, zaposleni, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1142; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,77 MB)

Opis: Pogodba o Evropski uniji v 50. členu določa pravno podlago za izstop države članice iz Evropske unije in sicer prek t.i. dvofaznega postopka, ki ga urejata tako nacionalno pravo kot pravo Evropske unije. Kljub temu, da omenjena določba predstavlja predvsem potrditev suverenosti držav članic v luči poglabljanja evropske intergracije je prvi primer izstopa države članice iz Evropske unije razkril pomanjkljivosti pravne ureditve tega vprašanja. Predvsem prek uporabe primerjalne in analitične metode raziskovanja skušamo v nalogi primerjati ne le ureditev izstopa države članice iz mednarodne organizacije temveč tudi izstop federalne enote iz federacije in izsledke uporabiti pri analizi 50. člena Pogodbe o Evropski uniji. Ob tem primerjava nacionalnih ustavnih ureditev glede vprašanja izstopa iz Evropske unije, s posebnim poudarkom na slovenski in britanski ureditvi, ponuja pomembe informacije glede podaje izstopne izjave in pristojnosti posameznih nacionalnih organov v omenjenem postopku. Analiza sodne prakse Sodišča Evropske unije pa osvetljuje predvsem vprašanja povezna s t.i. drugo fazo izstopnega postopka in sklenitvijo sporazuma o prihodnjih odnosih. Rezultati raziskave potrjujejo tezo o pravni podnormiranosti postopka izstopa države članice iz Evropske unije tako v državah članicah kot pravu Evropske unije in terjajo aktivnost zakonodajalca pri celoviti ureditvi omenjenega vprašanja, saj bo le na ta način moč odpraviti pravno negotovost, ki bi spremljala prihodnje izstopne postopke.
Ključne besede: evropsko pravo, države članice, izstop, mednarodne pogodbe, zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2021; Ogledov: 1584; Prenosov: 136
Celotno besedilo (2,09 MB)

Opis: Dejstvo je, da je obdobje moderne zamenjalo obdobje postmoderne, kar prinaša predvsem na pravnem področju številne spremembe in nove značilnosti. Država je postala le ena izmed ustvarjalk prava in na državno ozemlje je počasi začelo vstopati transnacionalno pravo. To pravo ustvarja preko številnih nedržavnih in vse bolj funkcionalnih akterjev in institucij nova pravila, pri čemer država in še manj državljani največkrat ne sodelujejo, vendar jih morajo kljub temu spoštovati enako kot državna pravila. Transnacionalno pravo je še dokaj nepoznano (in včasih celo zanikano) pravo, ki pa pomembno vpliva na preobrazbo države (v smislu njene suverenosti, demokracije, načela pravne države, človekovih pravic, institucij) in državnega prava (njegove hierarhije, skladnosti, stabilnosti, jasnosti, predvidljivosti). Ti vplivi in učinki hudo kršijo marsikatero pravico državljanov, v nekaterih primerih pa lahko celo povzročijo nižanje splošne kakovosti življenja v državi. Obenem transnacionalno pravo ne prinaša vedno le grožnje, ampak lahko prinese tudi nove priložnosti in pozitivna prestrukturiranja v državi. Prav zato morajo postmoderne države razmišljati o tem, kako bi lahko čim bolje izkoristile priložnosti transnacionalnega prava in hkrati omejile njegove negativne vplive oz. kako bi lahko v svoji ureditvi čim bolje povezale moderne in postmoderne elemente. Eno izmed rešitev zagotovo predstavljajo spremembe v pravnem izobraževanju, ki bi prinesle novo znanje o transnacionalnem pravu, predvsem pa zavedanje o njegovem obstoju in pomembnosti. Z boljšo pravno izobrazbo o transnacionalnem pravu bi tako lažje dosegli ustrezen dialog med modernimi in postmodernimi trendi na način, da bi države v kar največji meri ohranjale svojo suverenost, demokratičnost in druge pomembne vrednote ter hkrati svoja šibka državna področja izboljšale s pomočjo ustreznih transnacionalnih norm. Tako bi (pravni) svet postal boljši in pravičnejši.
Ključne besede: država, transnacionalno pravo, mednarodno pravo, moderna, postmoderna, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2021; Ogledov: 1542; Prenosov: 246
Celotno besedilo (2,42 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava načine iskanja družbene sprejemljivosti jedrskih objektov v Sloveniji, z vidika države kot lastnika jedrskega (ih) objekta (ov) in umeščevalca v prostor, z vidika sosednje in domicilne lokalne skupnosti, v kateri je že umeščen jedrski objekt (NEK), in v katero se umešča še drugi ter z vidika predstavnikov v lokalnih partnerstvih, kateri so hkrati tudi sosednji in neposredni prebivalci obstoječega jedrskega objekta (NEK) in potrjene lokacije naslednjega jedrskega objekta (odlagališča NSRAO). Tako v teoretičnem, kot v empiričnem delu, nam je bilo vodilo obravnavane tematike proces iskanja družbene sprejemljivosti za umeščanje odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina, v občini Krško. Rezultati raziskave so delno potrdili že znane ugotovitve iz predhodnih študij in javnomnenjskih raziskav, dodatno pa smo z analizo odnosov in razmerij med vsemi zgoraj navedenimi akterji pridobili nova spoznanja. Analiza je zavzemala ustreznost jedrske energije za reševanje problemov z energijo v Sloveniji, tveganja povezana z jedrsko energijo, učinke jedrskih objektov na lokalno okolje, sobivanje lokalne skupnosti z jedrskim objektom, poglede na možnosti umeščanja dodatnih jedrskih objektov, koristnost in prihodnost lokalnega partnerstva, vlogo države in lokalne skupnosti pri umeščanju jedrskih objektov ter poglede na čim boljšo družbeno sprejemljivost jedrskih objektov v prihodnosti. Med najpomembnejše zaključke naloge bi lahko uvrstili dejstva, da izvedena raziskava kaže prevladujoče negativno stališče udeležencev na lokalni ravni do novih jedrskih objektov. Odnosi med glavnimi protagonisti procesa umeščanja in iskanja družbene sprejemljivosti za odlagališče NSRAO niso bili dovolj transparentni in institucionalizirani. Evidenten tehnokratski pristop pri umeščanju odlagališča NSRAO bi bilo v bodoče potrebno zamenjati z bolj demokratičnim in komunikativnim, nadomestila in kompenzacije za lokalno skupnost pa ne bi smela imeti dvojnega (protislovnega) učinka. Dobro koordinirana, smiselna, fleksibilna in diferencirana komunikacijska kampanja je nujen pogoj za uspešno izveden celotni proces iskanja družbene sprejemljivosti. Večina raziskovalnih vprašanj v nalogi je bila v celoti ali delno, pod določenimi pogoji, potrjenih, na postavljena vprašanja pa smo dobili pričakovane odgovore.
Ključne besede: družbena sprejemljivost, jedrski objekti, tveganja, učinki jedrskih objektov, država, lokalna skupnost, lokalno partnerstvo
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2021; Ogledov: 1095; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1010,04 KB)