Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena problematika množičnega priseljevanja iz islamskega (arabskega) sveta v Evropo in vpliv priseljevanja na kulturno podobo Evrope. Namen naloge je predstaviti zlasti trenutno podobo Evrope, raziskati vzroke in posledice množičnega priseljevanja v Evropo ter ugotoviti, kakšne posledice le-to prinaša v smislu identitete, varnosti in politične stabilnosti. V ta namen sta bili postavljeni hipotezi, in sicer hipoteza, da prekomerno priseljevanje, še posebej iz okolij, ki so v kulturnem smislu zelo različna, prispeva k slabitvi skupnih vrednot in s tem erozij socialne kohezivnosti ter hipoteza, da z vidika varnosti in politične stabilnosti priseljevanje ljudi iz islamskega sveta prinaša pretežno negativne učinke. Na temelju navedenega je cilj naloge izmeriti vpliv množičnega priseljevanja iz islamskega sveta na kulturno podobo Evrope. Kot temeljna metoda je bila uporabljena raziskava podatkov ter interpretacija primarnih in sekundarnih virov, dopolnjenih z metodo analize, zlasti dokumenti in poročila EU ter znanstveni članki in raziskovalna poročila. Pri opisu razsežnosti migrantske krize bomo uporabili sekundarne podatke. Z analizo magistrske naloge je prikazano, kako prekomerno priseljevanje, še posebej iz okolij, ki so v kulturnem smislu zelo različna, prispeva k slabitvi skupnih vrednot v ciljnih državah. Z vidika varnosti in politične stabilnosti priseljevanje ljudi iz islamskega sveta prinaša pretežno negativne učinke, tako v ciljnih državah kot tudi v matičnih državah priseljencev.
Ključne besede: migracije, Evropa, multikulturalizem, priseljevanje, krščanstvo, islam, varnost EU, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 867; Prenosov: 96
Celotno besedilo (2,46 MB)

Opis: Migracije z neevropskega, pretežno muslimanskega sveta za Evropo ne predstavljajo nekega novega fenomena, saj so že od devetdesetih let prejšnjega stoletja v nenehnem vzponu. V preteklosti so bile bolje regulirane in obvladljive, mnoge države so migrante potrebovale in jih zaposlovale, velikokrat res da brez dovoljenj in za zelo nizke mezde. V letu 2015 je evropski prostor zajelo t.i. poletje migracij, ko je po Sredozemskem morju prišlo več kot milijon ljudi. Več kot polovica jih je prišla iz Sirije, kjer je do sedaj v državljanski vojni izgubilo življenje na sto tisoče ljudi, sledijo begunci iz Iraka, Pakistana, Somalije in drugih držav Bližnjega vzhoda in Afrike. Selitve iz omenjenih delov sveta so logična posledica dolgoletnega slabšanja življenjskih razmer, ki jih od znotraj narekujejo etnični spopadi, diktature samodržcev, epidemije bolezni, porazno stanje gospodarstva in večanje rodnosti, na zunaj pa dostikrat slabo upravičene ali nezadostne intervencije zahodnih sil. Na ravni Evropske unije obstajajo skupne migracijske in integracijske politike, a problem ostaja v njihovi implementaciji in spoštovanju sklenjenih dogovorov, prav tako situacije ne olajšuje dejstvo, da države članice še vedno povsem samostojno odločajo o azilnih postopkih. Eden poglavitnih delov migracijskih politik zaseda integracija, ki jo opredeljujemo kot dinamičen in dvosmeren proces, v katerem gre za aktivno prilagajanje tako tujcev kot tudi družbe same. Slednje se prepogosto pozablja. Pričujoče diplomsko delo povzema osnovna migracijska gibanja Evrope v zadnjih desetletjih, izkazuje vse osnovne migracijske teorije in uporabljene modele migracij vodilnih evropskih držav. V zadnjem segmentu teoretičnega dela sta predstavljeni ozadje nastanka migracijske politike Slovenije in vzpostavljenega modela integracije. V raziskovalnem delu diplome skozi oči treh intervjujancev dobimo vpogled v videnje in doživljanje migrantske situacije ter njihovo pripravljenost na integracijo.
Ključne besede: migracije, Bližnji vzhod, islam, verski fundamentalizem, terorizem, begunci, integracija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 923; Prenosov: 0

Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na situacijo mladoletnih migrantov brez spremstva, katerih migracije so ekonomsko spodbujene, za razliko od večnih poudarkov na otrocih brez spremstva iskalcih azila, beguncih in žrtvah trgovine z ljudmi. Skozi raziskovanje vzorcev, značilnosti in motivov migracij mladoletnikov brez spremstva, ki so iz Moldavije pripotovali v Avstrijo (in ostale države Evropske unije), disertacija izpostavi neskladnosti v politikah in ukrepih za zaščito mladoletnikov brez spremstva ter izpostavi mehanizme, ki dodatno vodijo mladoletnike v ranljivost za zlorabe in izkoriščanja. Osredotoča se predvsem na razumevanje ciljne skupine skozi oči strokovnjakov in predstavnikov institucij, ki delujejo na področju otrok brez spremstva v Avstriji. Disertacija prav tako – tudi skozi diskurz otrokovih pravic – kritično ocenjuje prevladujočo konceptualizacijo in idealizacijo otroštva na zahodu, kot časa nedolžnosti, v katerem je poudarek v prvi vrsti na izobraževanju in šolanju, in ki se ne sklada z realnostjo življenj večine otrok po svetu. Disertacija se zaključi s priporočili za izboljšanje situacije mladoletnih migrantov brez spremstva.
Ključne besede: mladoletniki brez spremstva, migracije, otrokove pravice, otroštvo, Moldavija, Avstrija
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1329; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,16 MB)

Opis: Namen magistrske naloge je odkriti ovire pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, in sicer oseb, ki se znajdejo v policijskih postopkih pri prehajanju zunanje schengenske meje, oziroma v okviru izvajanja nalog s področja tujske problematike. Naloga je usmerjena v ugotavljanje, ali imajo policisti, ki izvajajo naloge na omenjenem področju, zadostno znanje, da lahko razlikujejo med pojavoma trgovine z ljudmi in tihotapstva ljudi ter s tem povezanega prepoznavanja (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, kot tudi ugotavljanje, s katerimi težavami/ovirami se srečujejo policisti pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi. Naloga je sestavljena iz petih poglavij. Po uvodu v prvem poglavju sledi drugo poglavje, v katerem so predstavljeni pogoji prehajanja zunanje schengenske meje in bivanja na območju schengenskih držav ter vzroki preseljevanja. Sledi opredelitev trgovine z ljudmi, vključno s pojavnimi oblikami in vzroki za ta družbeni pojav. V drugem poglavju je tudi opredeljena razlika med trgovino z ljudmi in tihotapstvom ljudi, pravne opredelitve trgovine z ljudmi v mednarodnih in nacionalnih dokumentih ter statistični podatki o trgovini z ljudmi v mednarodnem prostoru in na območju Republike Slovenije. V tretjem poglavju so predstavljeni kazalniki prepoznave žrtev trgovine z ljudmi in njihovih storilcev ter dve sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice ter sodna praksa s področja trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji. Četrto poglavje obravnava empirični del naloge, v katerem je opredeljen raziskovalni problem, metodologija raziskovanja, zbiranje in analiza podatkov ter interpretacija rezultatov. V petem poglavju pa so predstavljene ugotovitev raziskave. Za odgovor na raziskovalna vprašanja je bilo izvedenih deset intervjujev s policisti, ki izvajajo naloge na področju varovanja schengenske meje in nadzora zakonitosti bivanja tujcev v državi. Opravljeni intervjuji so pokazali, da je v usposobljenosti prepoznave žrtve trgovine z ljudmi največja težava. Policisti so sami izrazili, da imajo premalo znanja s tega področja dela za uspešno prepoznavanje žrtev omenjenega kaznivega dejana. Prav tako je bilo izpostavljeno, da bi morali nadrejeni zaposleni in službe bolj usmerjati policiste k prepoznavanju tega problema.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, migracije, človekove pravice, prisilno delo, prostitucija, schengenska meja, svoboda gibanja
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2021; Ogledov: 1327; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,76 MB)

Opis: V preteklih letih so se države Zahodnega Balkana, vključno s Slovenijo, znašle na tako imenovani zahodnobalkanski migracijski poti, pod pritiskom katere so bile tako ali drugače primorane sprejeti nove zakone in pravila na področju azilne politike. Vsaka od držav na tej večfazni poti je imela svojo vlogo, hkrati pa je prihajalo tudi do večjih sprememb zaradi sprememb "sosednjedržavne" zakonodaje in implementacij ter poenotenja z evropskim pravom. V 2015, se tako na primer, glavna pot migrantov prek Madžarske zaradi nove strožje zakonodaje preusmeri čez Hrvaško in Slovenijo, s čimer postaneta še ti državi ključni del poti. Sprememba zakonodaje, vsaj v Sloveniji, je bila potrebna zaradi močnejše vzpostavitve azilnega sistema, da bi ta zmogel prenesti večje število primerov prosilcev kot kadarkoli poprej. Poplava migracij je prav tako s seboj prinesla možnosti za dobičkonosne posle, tihotapstva, razvoj kriminalnih mrež in rast kriminalnih združb, katerim so se s spremembami legislative države morale postaviti po robu. Med migracijami so se ne le javnosti, temveč tudi stroki brisale meje med pojmi azilant, migrant, begunec, zato v delu predstavimo definicije in okvirje pojmov, podrobneje primerjamo statuse oseb v postopku in vse druge podobnosti in razlike, ki izhajajo neposredno iz zakonov držav Zahodnega Balkana. V procesu migracij je imela skoraj vsaka država svoj izziv in svojo vlogo, zato so v nalogi predstavljene primerjave zakonodaje, ki so tudi zaradi vseh ozadij zelo pomembne za razumevanje širše slike in kot take pomembne za zahodnobalkanske migracijske poti. V nalogi poskušamo predstaviti bistva ureditve pri vsaki izmed držav, pogled skozi oči prakse, pozitivne spremembe in ovire, na katere je potrebno opozoriti. V delu so podani pogoji in zakonski okviri migranta, s katerimi se le-ta sreča ob prihodu v eno izmed držav Zahodnega Balkana, nato pa poskušamo predstaviti problematiko ilegalnih migracij, življenjskih situacij ljudi v postopku migracije in morebitnih kršitev, do katerih prihaja.
Ključne besede: azil, migracije, azilna zakonodaja, Zahodni Balkan, zahodnobalkanska migracijska pot
Objavljeno v ReVIS: 31.12.2020; Ogledov: 1513; Prenosov: 114
Celotno besedilo (403,25 KB)