1. Percepcija ilegalnih migracija u državama na području bivše JugoslavijeAna Mirenić, 2023, ni določena Opis: Problem migracija nastalih zbog ratnih i drugih okolnosti u zemljama Jugozapadne Azije, prije svega Siriji, Iraku, Iranu, Afganistanu te njihov utjecaj na stvaranje javnog mnijenja i percepcije o kulturološkim razlikama i sigurnosnim rizicima osnovni je istraživači je zadatak doktorske disertacije „Percepcija ilegalnih migracija u republikama na području ex Jugoslavije“. Iz postavljenih ciljeva proizlaze sljedeće hipoteze: Hipoteza 1: U percepciji stanovništva o migrantima te utjecaju ilegalnih migracija na sigurnost društva najveću ulogu imaju mediji. Hipoteza 1 je istraživanjem u potpunosti potvrđena. Hipoteza 2: Zbog različitog stupnja razvoja i svoga statusa u odnosu na Europsku uniju postoji i različito javno mnijenje stanovnika država koje su nastale na području bivše Jugoslavije. Hipoteza 2 nije u potpunosti potvrđena.
U prvom dijelu disertacije analizirali smo rezultate prve faze istraživanja provedene online anketom u kojoj je fokus bio na sigurnosnim i kulturološkim aspektima migrantske krize kroz percepciju stanovništva republika bivše Jugoslavije, kao i utjecaj medija na stvaranje mišljenja. Istraživanje je pokazalo da mediji imaju najveću ulogu u stvaranju percepcije stanovništva. U drugoj fazi istraživanja provedena je analiza medijskih objava na temu ilegalnih migranata na tzv. Balkanskoj ruti. I ovaj je dio istraživanja potvrdio kako mediji imaju iznimno veliki utjecaj na percepciju stanovništva uopće, pa tako i na poglede vezano za područje sigurnosti. Kroz treću fazu istraživanja u kojoj su provedeni polustrukturirani intervjui s ciljnim skupinama (mediji, civilne/nevladine organizacije, lokalne/regionalne/državne vlasti i predstavnici vojske/policije) generirani su podaci bazirani na sinergiji istraživanja stavova i mišljenja spomenutih društvenih skupina koji na različite načine mogu imati vezu s migrantima i migracijama. Treća faza istraživanja potvrđuje kako je fokus diskusije o migrantima snažniji u zemljama koje su imale više doticaja s migrantima. Isto tako, generalno gledajući, puno kritičniji prema migrantskoj populaciji su predstavnici lokalne samouprave, vojske i policije, nego predstavnici medija i nevladinih organizacija. Naravno, iznimaka i ovdje ima, što je pokazano u analizi rezultata.
Ključne besede: migranti, sigurnosni izazovi, migrantska kriza, Balkanska ruta, javno mnijenje, komunikacija, kulturološke razlike, migracije
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2023; Ogledov: 453; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (13,55 MB) |
2. Ohranjanje identitete in asimilacija med slovenskimi izseljenkami v Italijo v preteklega pol stoletjaJana Mikuletič, 2023, ni določena Opis: Pričujoča magistrska naloga ilustrira obdobja izseljevanja Slovenk v Italijo v preteklega pol stoletja, natančneje v letih med 1946 in 1996. Nanaša se tudi na njihove identitetne transformacije do današnjega dne.
Njihova pričevanja, pripovedi in osebni spomini ponazarjajo osebna, intimna in čustvena doživljanja selitve. Naloga nam osvetli njihove različne kraje izselitve, raznovrstne motive za odhod, njihovo udejstvovanje v novem življenjskem okolišu, raznolike izkušnje z asimilacijo in jezikovnimi ovirami v vseh letih njihovega bivanja v Italiji.
Glavne ugotovitve naloge so, da so se intervjuvanke preselile predvsem zaradi dela in boljšega zaslužka, sledi ljubezenski razlog, saj so spoznale partnerja Italijana in se zato preselile v Italijo. Tam so se udejstvovale na različne načine, večina si je tam našla delo, se poročila in si ustvarila družino. Na svoje potomce so skoraj vse prenesle slovenski jezik, torej v našem primeru ne drži, da poročene z Italijani jezika na otroke niso prenesle. Malo manj kot polovica intervjuvank meni, da imajo potomci večplastne identitete, torej se danes čutijo Italijane in Slovence, medtem ko v večini same z jasnimi argumenti izrazijo slovensko identiteto tudi po vseh letih življenja v tujini.
Ključne besede: ženske migracije, Italija, vzroki, asimilacija, vprašanje identitete
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2023; Ogledov: 488; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,41 MB) |
3. Decentralizacija Slovenije: delo na daljavo javne uprave kot delna rešitev? : magistrska nalogaHelena Volčanjk, 2022, magistrsko delo Opis: Zaradi izjemne centralizacije družbenega življenja v osrednjeslovenski regiji in izredne koncentracije delovnih mest v tej regiji, posledično čedalje večje gostote prometa zaradi delovnih migracij in zaradi okoliščin, ki jih je prinesla pandemija, smo želeli raziskati, ali zaposleni podpirajo delo od doma, ki so ga morali usvojiti v kratkem času, ter ali bi lahko ta oblika dela delno doprinesla k decentralizaciji v smislu dekoncentracije Slovenije.
Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni delo od doma pozdravljajo in da so v tej obliki dela prepoznali veliko prednosti, med katerimi sta najbolj izstopajoča prihranek časa, ki ga drugače porabijo za vožnjo na delo, in posledično lažje usklajevanje družinskega življenja s poslovnim. Delo od doma v primerjavi z delom na lokaciji delodajalca prinaša manj stresa, hkrati pa so sodelujoči potrdili, da jim vožnja na delo predstavlja dodaten stres in vpliva na nižjo delovno storilnost. Med največkrat navajenimi slabostmi dela od doma sta pomanjkanje timskega dela ter občutek odtujenosti in izoliranosti od sodelavcev. Raziskava je pokazala, da je delo od doma enako učinkovito in da zaposleni ohranijo raven učinkovitosti tudi, če svojega dela ne opravijo v prostorih delodajalca.
Z raziskavo smo ugotovili, da bi delo od doma državne uprave v manjši meri pripomoglo k decentralizaciji, saj bi kljub dolgotrajnemu delu od doma le manjši delež zaposlenih razmišljal o selitvi. Pozitiven učinek te oblike dela bi bil zmanjšanje števila dnevnih migrantov, ki se na delo vozijo v Ljubljano. Kar 83 % anketirancev je namreč navedlo, da se njihovo delovno mesto nahaja v Ljubljani, in da v povprečju do delovnega mesta prevozijo od 16 do 35 km. Med drugim smo ugotovili tudi, da so bile v času ukrepov proti širjenju virusa covid-19 na merilnih mestih v Ljubljani izmerjene nižje vrednosti onesnaženosti zraka.
Ključne besede: decentralizacija, dekoncentracija, osrednjeslovenska regija, ožja javna uprava, delo od doma, delovne migracije, covid-19, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 598; Prenosov: 60
Celotno besedilo (2,13 MB) |
4. Oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini : magistrska nalogaEmina Škorić, 2022, magistrsko delo Opis: Diskriminacija migrantov in njihovih potomcev je v Bosni in Hercegovini močno razširjena. Z raziskovalnimi metodami in tehnikami zbiranja podatkov smo jasno prepoznali oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini. Seveda je pomembno opozoriti, da gre za oceno stanja na podlagi vzorca, ki smo ga uporabili pri delu. Podatke smo zbirali s tremi tehnikami. Prva, ki smo jo uporabili, je bil anketni vprašalnik, katerega namen je bil pridobiti podatke o mnenju lokalnega prebivalstva o migrantih in beguncih v Bosni in Hercegovini. Na podlagi zbranih podatkov smo podali jasnejšo sliko razmerja med tema skupinama. Posebej pomembno je poudariti, da naš anketni vprašalnik ponuja širšo sliko o pogledih lokalnega prebivalstva na vprašanja migracij. Z drugo tehniko smo s semiotično analizo analizirali dokumentarni film, ki implicira življenje migrantov in beguncev na poti migracij. Na ta način smo predstavili izkušnje in ovire, s katerimi se srečujejo migranti in begunci na migracijski poti. Z opazovanjem smo nazorneje prikazali interakcijo migrantov in beguncev z lokalnim prebivalstvom. Z delom smo odgovorili na vsa raziskovalna vprašanja in izpolnili raziskovalne cilje. Naše zaključke smo povzeli v več ključnih točkah. Pomembno je omeniti, da oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini obstajajo in da prihajajo iz več smeri. Za rešitev tega vprašanja je potreben veliko resnejši pristop in politično sodelovanje na vseh ravneh oblasti, da bi dosegli soglasje in vzpostavili ustrezno rešitev nastale situacije, ki ne bo vodila v kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin tako za migrante kot lokalno prebivalstvo.
Ključne besede: migracije, begunci, diskriminacija, predsodki, potomci, migracijska kriza, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 607; Prenosov: 67
Celotno besedilo (4,10 MB) |
5. Integracija mladoletnih beguncev brez spremstva iz Sirije v slovensko kulturno okolje : magistrska nalogaMojca Ropoša, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga je namenjena raziskovanju mladoletnih beguncev brez spremstva iz Sirije, ki so morali svojo državo zapustiti zaradi nevzdržnih vojnih razmer v svoji državi.
Teoretični del opisuje vzroke migracij mladoletnih beguncev brez spremstva, kot tudi kako se vključujejo v naše kulturno okolje. Predstavljen je postopek obravnave mladoletnih beguncev in kasnejša njihova namestitev v najprimernejše ustanove. Pri tem jim pomagajo zaupanje vredne osebe, kot so njihovi skrbniki imenovani s strani države, kot tudi prostovoljci iz nevladnih organizacij.
V empiričnem delu smo na osnovi desetih intervjujev raziskovali kako poteka delo z mladoletnimi begunci brez spremstva in katere namestitve so za njih najprimernejše. Intervjuji so bili opravljeni z vladnimi organizacijam, skrbniki in prostovoljci, ki so delali z mladoletnimi begunci brez spremstva in dvema beguncema, ki sta bila pripravljena deliti svoje izkušnje. Zanimale so nas predvsem metode in načini dela z mladostniki, metode dobrih praks, ki bi tudi nam prišle prav pri opravljanju dela vzgojitelja v dijaškem domu. Intervjuji so nam dali pogled v delo prostovoljcev in skrbnikov, ki so za mladoletnike eni izmed najpomembnejših oseb. Tudi namestitev v primerne ustanove pomeni za mladoletne begunce olajšanje, saj je za njih zelo pomembno, da se po dolgi in nevarni poti počutijo varno in dobro v naši državi. Poleg vsega ima pomembno vlogo pri integraciji tudi šolstvo, saj se le na osnovi učenja slovenskega jezika in kasneje pridobitve poklica begunci lažje vključijo v našo družbo.
Ključne besede: migracije, integracija, mladoletni begunci brez spremstva, prostovoljci, skrbniki, mednarodna zaščita, zakoniti zastopniki, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 681; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,28 MB) |
6. Umetniško udejstvovanje migrantov in njihovih potomcev kot uspešen model integracije v slovensko družbo : magistrska nalogaAndreja Potočnik, 2022, magistrsko delo Opis: Migracijski tokovi v Evropo in posledično v Slovenijo so čedalje bolj obsežni in zahtevajo
prilagajanje obstoječe države sprejemnice na novo družbeno strukturo ter skrb za ranljive
skupine – begunce, imigrante in prosilce za azil, ki potrebujejo takojšnjo podporo in
vključitev v procese učinkovite integracije. Namen naloge je zbrati in sistematično pregledati
različne vidike migrantske problematike, od pogostega nerazumevanja terminologije, ki
označuje priseljence, vzrokov za njihove migracije, javnih diskurzov do aktualne področne
zakonodaje, ki ureja integracijsko politiko v Republiki Sloveniji. Posebno pozornost
namenjamo prav procesom vključevanja, med katerimi nas še posebej zanima vključevanje
priseljencev preko umetnostnih vsebin. Izhajamo iz predpostavke, da nekateri priseljenci
prinašajo s seboj določena znanja na umetniškem področju, obenem pa udejstvovanje preko
kulturnih vsebin tudi vsem drugim omogoča ohranjanje in negovanje njihovega kulturnega
izročila. Ugotovili smo, da so migranti podvrženi diskriminaciji in da s (pro)aktivnim
udejstvovanjem v polju umetnosti lahko ozaveščajo širšo družbo o svoji kulturni dediščini in
doprinesejo h kulturni raznolikosti in harmoničnemu sobivanju. V sklepnem delu naloge smo
preko izbranih dobrih praks pri nas, ki smo jih preučevali na primerih nevladnih organizacij
ter izvedbe lastne raziskave – zbiranje podatkov s pomočjo polstrukturiranih intervjujev,
oblikovali možne module vključevanja ranljivih skupin migrantov in njihovih potomcev iz
Afrike in Srednjega vzhoda v umetniške vsebine, ki lahko zadovoljijo njihove potrebe in
obenem obogatijo naše vse bolj multikulturno okolje.
Ključne besede: migracije, integracija, umetnost, multikulturnost, kulturno izročilo, potrebe migrantov, umetnostna terapija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 735; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,53 MB) |
7. Položaj priseljenk iz Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji : diplomska nalogaEna Bašagić, 2022, diplomsko delo Opis: V naši diplomski nalogi smo obravnavali vprašanje položaja žensk iz Bosne in Hercegovine
ob preselitvi v Republiko Slovenijo. Glede na to, da se v Slovenijo vsako leto priseli veliko
število ljudi, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, vključno z Bosno in Hercegovino, smo želeli
ugotoviti, kako se migranti prilagajajo novemu okolju. Odločili smo se, da bomo preučevali
samo žensko populacijo, saj so se ženske delno prisiljene seliti v Slovenijo, da bi lahko bile z
možem in obdržale družino skupaj. Na začetku je predstavljen teoretični del, kjer so opisani
različni pojmi, ki se nanašajo na našo raziskavo. Temu sledita metodološki del in raziskovalni
del. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer smo s pomočjo anketnega
vprašalnika pridovili mnenje žensk iz Facebook skupine »Bosanke v Sloveniji«. Skupina šteje
10.400 članic, različnih starosti in iz različnih krajev Bosne in Hercegovine. V delu se
osredotočamo na ženske, ki so prišle v Slovenijo po letu 1991, torej po osamosvojitvi
Slovenije. Dobljene rezultate smo primerjali s prejšnjimi podatki in rezultati drugih avtorjev,
ki smo jih pridobili s pregledom obstoječe literature. Grafično smo jih predstavili s pomočjo
Excela. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali zaključke in
ugotovitve raziskave, ki smo jo opravili. V diplomski nalogi smo potrdili hipotezi, da je za
večino migrantk privajanje na slovensko kulturo predstavljalo problem in izziv ter da stopnja
izobrazbe vpliva na manjši občutek manjvrednosti. Na podlagi rezultatov anketnega
vprašalnika smo zavrnili hipotezo, da so priseljenke iz Bosne in Hercegovine diskriminirane
na podlagi nacionalne pripadnosti.
Ključne besede: migracije, priseljenci, Slovenija, Bosna in Hercegovina, položaj, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 476; Prenosov: 7
Celotno besedilo (657,83 KB) |
8. Vpliv ilegalnih migracij na obrambno samoorganiziranje državljanov Republike Slovenije : magistrsko deloBarbara Hauptman, 2022, magistrsko delo Opis: EU so množične ilegalne migracije v letu 2015 ujele povsem nepripravljeno. Teroristični napadi v EU so krizo le še bolj poglobili. Zaznal se je porast paravojaških skupin kot ena od posledic evropske migrantske krize. V magistrskem delu smo raziskali, ali se je migracijska in azilna politika EU po letu 2015 prilagodila in posodobila ter kako poteka razvoj upravljanja zunanjih meja EU. Analizirali smo trend ilegalnih migracij, v obdobju med leti 2011 in 2021, in ugotavljali v katerem obdobju so bile množične ilegalne migracije na najvišji točki. Skozi obstoječ nacionalnovarnostni sistem v RS smo ugotavljali, kakšno je zagotavljanje varnosti pri preprečevanju ilegalnih migracij in predstavili nacionalno varnost RS. Preučevali smo pojav samoorganiziranja državljanov RS na primeru Štajerske varde, njihove ustanovitvene razloge in zakonodajno umeščenost. Ugotovili smo, da se je zakonodaja, ki opredeljuje varovanje državne meje in ilegalne migracije ter obrambno samoorganiziranje državljanov kar dobro prilagodila na nov vir ogrožanja in je ustreznejša kot pred letom 2020. Preverjali in proučili smo, ali v evropskem prostoru obstajajo podobni pojavi paravojaških skupin. Ugotovili smo, da Slovenija ni nobena izjema in da je takšnih paravojaških skupin precej. Ugotovili smo še, da so nastale kot odgovor na ilegalne migracije, s ciljem zavarovati nacionalno identiteto in suverenost države. Magistrsko delo podaja sistematični pregled in izhodišča za nadaljnje raziskave na področju zagotavljanja varnosti pri preprečevanju ilegalnih migracij ter preprečevanju vzpona paravojaških in podobnih skupin. Vsi doseženi rezultati in ugotovitve v magistrskem delu ne bodo imeli večjega učinka, v kolikor se država in njeni državljani ne bodo zavedali resnosti težav, ki jih s seboj prinašajo ilegalne migracije in pojav paravojaških skupin, zato je potrebno vse sile uperiti v preventivno delovanje in zatiranje tovrstnih groženj nacionalni varnosti.
Ključne besede: migracije, ilegalne migracije, varnost, nacionalna varnost, obrambno samoorganiziranje državljanov, paravojaške skupine
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 683; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,22 MB) |
9. Vpliv migracij na premoženjska kazniva dejanja v Republiki Sloveniji : magistrsko deloSandi Vrbanić, 2022, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu smo se posvetili problematiki vpliva migracij na premoženjska kazniva dejanja. Živimo namreč v času, ko so migracije postale nekaj vsakdanjega tako na nivoju Evropske unije kakor tudi v Sloveniji. Vzroke za migracije lahko iščemo na različnih področjih, kot so zaposlovanje, združitev z družino, iskanje novega smisla življenja ali beg iz domovine zaradi različnih dejavnikov. V prvem delu smo podrobno definirali migracije in se osredotočili na pojme migrant, begunec in prosilec za azil. Definirali smo premoženjska kazniva dejanja, posebno pozornost pa namenili tatvinam in ropom. V nadaljevanju smo proučili mednarodne migracije, in sicer z vidika ekonomskih in prisilnih migracij. Osredotočili smo se tudi na ilegalne migracije, njihove vzroke, na okoljske migracije ter normativno ureditev s področja migracij. V nadaljevanju smo raziskali premoženjsko kriminaliteto in podrobno opredelili tatvino, veliko tatvino, rop in roparsko tatvino. Sledil je pregled po primarni, sekundarni in terciarni prevenciji. Proučili smo še povezavo med migracijami in kriminaliteto, kjer smo se osredotočili na strukturno in direktno kriminaliteto ter kriminaliteto priseljencev. V drugem delu smo se lotili raziskave ilegalnih migracij in premoženjske kriminalitete v Sloveniji ter na Hrvaškem. V nadaljevanju smo prikazali vpliv ilegalnih migracij na premoženjsko kriminaliteto v Sloveniji in na Hrvaškem. Sledila je primerjava ilegalnih migracij in premoženjske kriminalitete med Slovenijo in Hrvaško. V zadnjem delu zaključnega dela smo predstavili rezultate in cilje raziskave, odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja ter opredelili pričakovani prispevek dela k znanosti oziroma stroki.
Ključne besede: ilegalne migracije, migrantska kriza, premoženjska kriminaliteta, tatvine, rop
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2022; Ogledov: 758; Prenosov: 83
Celotno besedilo (2,07 MB) |
10. Mladi in izzivi individualizacije : diplomska nalogaHadisa Džananović, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako selitev iz države in nadaljevanje življenja v drugi državi vpliva na osamosvajanje mladih. Poudarek raziskave je na mladih, ki so se preselili iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo. Zaradi velike gospodarske krize, družbenih in političnih izzivov, s katerimi se Bosna in Hercegovina še vedno spoprijema, je močno upočasnjena gospodarska rast države. To ima izrazit negativen vpliv predvsem na mlade. Nekateri mladi po končani srednji šoli ali fakulteti ostanejo pri starših, ker zaradi nezmožnosti zaposlitve nimajo finančnih sredstev, se pravi, da niso finančno neodvisni za svoje samostojno življenje in ne morejo zapustiti staršev. Zaradi razmer v Bosni in Hercegovini so bili nekateri mladi prisiljeni zapustiti svojo državo in se preseliti drugam. Mladi iz Bosne in Hercegovine vse bolj zapuščajo svojo državo, da bi našli svojo varno prihodnost. Ti mladi iščejo boljšo prihodnost in se dodatno šolajo v drugi državi (Sloveniji). V tej raziskavi uporabljamo kvalitativno metodo, ki temelji na polstrukturiranem intervjuju. V intervjuju sodeluje deset mladih, en fant in devet deklet, starih od 22 do 26 let. V tej diplomski nalogi raziskujemo, na kakšen način je prihod mladih iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo vplival na njihovo samostojnost? V nalogi ugotavljamo, da so motivi za odhod mladih iz države posledica želje po nadaljnjem izobraževanju in pridobivanju novih znanj in izkušenj, kar je povezano z ustvarjanjem več življenjskih priložnosti in lažjo zaposlitvijo.
Ključne besede: mladost, odraslost, življenjski potek, individualizacija, izobraževanje, pozna samostojnost, brezposelnost, migracije, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 772; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,18 MB) |
