31. |
32. |
33. Poslovni načrt za podjetje Dosa d. o. o.Miha Gorenc, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na malo podjetje Dosa d.o.o., katerega glavna blagovna znamka je Popikoki. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2008 za prodajo unikatnih šiviljskih izdelkov. Trenutno posluje pozitivno, toda zaradi nagle rasti in sprememb na trgu se povečuje poslovno tveganje, ki ogroža njegov obstoj. Zaradi nenadzorovane in hitre rasti podjetja ter sprememb zunanjih okoliščin (nerealno ovrednotenje izdelkov s strani konkurence, ''dumping'' in plagiati izdelkov) je treba podjetje notranje prestrukturirati, z analizo ugotoviti, kateri izdelki in storitve so najbolj dobičkonosni, in identificirati nove tržne priložnosti.
Ker podjetje nima izdelanega poslovnega načrta, se poslovni proces izvaja na podlagi individualnih izkušenj, znanja (know-how) ter intuitivnih odločitev. Posledično so na vseh področjih delovnega procesa črne luknje, ki prispevajo k podjetniški neučinkovitosti in s tem preprečujejo, da bi podjetje delovalo optimalno in bolj dobičkonosno.
Diplomsko delo je poslovni načrt za rast podjetja Dosa d.o.o., ki zajema analizo obstoječega stanja, presojo priložnosti na domačih in tujih trgih, konkurenčnost dejavnosti ter trženjsko strategijo (SWOT), razvoj in prihodnost poslovanja podjetja (ciljna usmerjenost), dolgoročne finančne projekcije ter kvalitativno in kvantitativno raziskavo, ki bo pokazala interakcijo med podjetjem in potrošniki (zadovoljstvo potrošnikov). Prav tako bom uporabil Porterjevo analizo za identificiranje in razvijanje konkurenčne prednosti.
Raziskava je pokazala, da podjetje lahko svoje priložnosti izkoristi preko strategije diferenciacije, kar pomeni, da se bo spremenil proces izdelave izdelkov z namenom doseganja višje dodane vrednosti. Do sedaj so bili motivi na izdelkih iz blaga, v prihodnje pa bi lahko bili natisnjeni, kar bi podjetju omogočilo širino domišljije in praktičnost izdelave. Poleg diferenciacije bo podjetje vstopilo tudi na tuji trg preko lastne spletne trgovine, katere vsebina bo prevedena v angleški in hrvaški jezik.
Podjetje ne načrtuje drugih večjih investicij (dodatnega zaposlovanja, delovnih strojev ali trženjskih investicij), zato je pričakovana organska rast 4 % na leto.
Ključne besede: Popikoki, rast, podjetje, portfelj, torbice, optimizacija, posel, trg
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2021; Ogledov: 1456; Prenosov: 126
 Celotno besedilo (2,79 MB) |
34. Odpust obveznosti v osebnem stečaju : diplomsko deloMiha Toš, 2020, diplomsko delo Opis: Postopek osebnega stečaja je postopek, v katerem fizična oseba zaradi prezadolženosti poskuša poplačati svoj dolg s premoženjem, ki je zajeto v stečajno maso, za neplačane terjatve pa morebiti doseči njihov odpust. V ta namen sodišče dolžniku določi preizkusno dobo, v kateri se preverja, ali si dolžnik prizadeva za čim boljše poplačilo upnikov ter ali izpolnjuje obveznosti, ki mu jih nalaga Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Cilj postopka je doseči istočasno in sorazmerno poplačilo upnikov, stečajnemu dolžniku pa zagotoviti rehabilitacijo z odpustom dolga, če dolžnik to predlaga in izpolni zakonsko predpisane pogoje, z izjemo tistih obveznosti, za katere ZFPPIPP določa, da se dolžniku ne odpustijo. Učinek zaključenega stečajnega postopka nad fizično osebo, podjetnikom ali posameznikom pa je tudi ta, da upniki za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku pridobijo izvršilni naslov. Stečajni postopek se konča, ko stečajni upravitelj po opravljeni končni razdelitvi sodišču predloži končno poročilo. Končnega cilja upnikov, da bi dosegli poplačilo svojih terjatev v postopku osebnega stečaja, pa največkrat ni mogoče doseči, ker stečajna masa za to ne zadošča. Kadar stečajne mase ni, se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom.
Ključne besede: stečajni postopki, osebni stečaj, stečajni dolžniki, stečajni upravitelji, odpust dolga
Objavljeno v ReVIS: 15.02.2021; Ogledov: 2504; Prenosov: 181
Celotno besedilo (686,17 KB) |
35. Uvedba sistema za upravljanje mobilnih naprav v podjetju : Magistrska nalogaMiha Simončič, 2020, magistrsko delo Opis: Uporaba pametnih mobilnih naprav v poslovne namene je v zadnjem obdobju v zelo velikem porastu. Razlog za to je predvsem nenehen razvoj mobilnih tehnologij, ki zaposlenim zelo olajšajo delo, skrbijo za njihovo mobilnosti, učinkovitost in produktivnost. Na službenih mobilnih napravah so posledično shranjene zaupne informacije in poslovni podatki organizacije. Mobilne naprave se lahko uporabljajo tudi za direkten dostop do podatkov organizacije, ki so shranjeni na različnih strežnikih in podatkovnih bazah. Pojem "mobilne" pomeni, da ni nujno, da se naprave ves čas nahajajo v praviloma nadzorovanem poslovnem okolju, ampak delujejo tudi izven matične organizacije, gledano s fizičnega vidika. Za namen zagotavljanja varnosti mobilnih naprav in predvsem podatkov, ki se na njih nahajajo, so se pojavile številne rešitve oziroma sistemi, ki omogočajo to storitev. Vsi ti sistemi spadajo v skupino upravljanja mobilnih naprav, ang. "Mobile device management" (MDM).
Ključne besede: pametne mobilne naprave, upravljanje mobilnih naprav, varnost mobilnih naprav, pametne mobilne naprave v organizaciji, uvedba sistema MDM
Objavljeno v ReVIS: 08.01.2021; Ogledov: 2021; Prenosov: 263
Celotno besedilo (3,23 MB) |
36. Vidiki pravnega urejanja šifrirnih tehnologij : magistrsko deloMiha Paternoster, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava področje digitalnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, katerih bistveni sestavni del za potrebe zagotavljanja varnostnih ciljev zaupnosti, celovitosti in overjanja podatkov predstavlja šifriranje kot proces pretvarjanja temeljnega podatka v neberljivo, šifrirano obliko, s čimer se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do vsebine podatkov ter vidike državnih teženj po pravnem urejanju šifrirnih tehnologij oziroma kolizijo najvidnejših interesov, ki pri tem nastajajo. To so v prvi vrsti interesi uporabnikov šifrirnih tehnologij, ki so z vidika obstoja in delovanja demokratične in pravne države, ki kot najvišjo vrednoto postavljata človekovo dostojanstvo in možnost človekove samouresničitve, najpomembnejši, pri čemer se z uporabo šifrirnih tehnologij zasledujejo predvsem ustavno zagotovljena pravica do informacijske in komunikacijske zasebnosti ter pravica do svobode vesti in izražanja, hkrati pa tovrstne tehnologije služijo kot pomembna oblika digitalne državljanske samozaščite za potrebe zagotavljanja ravnotežja moči v informacijski družbi. Delo obravnava tudi interese državnih oblasti, ki jim šifriranje služi kot strateška tehnologija varovanja tajnih podatkov in bistvene infrastrukture, a po drugi strani predstavlja veliko oviro učinkovitemu kazenskemu pregonu ter oviro pri delu obveščevalno-varnostnih organov. Poleg omenjenih interesov uporabnikov šifrirnih tehnologij in interesov državnih oblasti delo obravnava še interese ponudnikov šifrirnih tehnologij, ki se zaradi kolizije interesov uporabnikov in državnih oblasti pogosto soočajo s pritiski po slabljenju šifrirnih algoritmov ali po vgradnji stranskih vrat za potrebe državnega dostopa do šifriranih podatkov. Magistrsko delo zaokroži obravnava možnih in primernih rešitev pravnega urejanja šifrirnih tehnologij.
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2020; Ogledov: 1316; Prenosov: 7 |
37. Analiza poslovnih procesov in zamenjava ERP sistema v podjetju AlumitMiha Pahor, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo najprej teoretično opredelili področje elektronskega poslovanja, natančneje področje ERP-sistemov. Skušali bomo celovito orisati, kako se ERP-sistemi uvrščajo v okvir elektronskega poslovanja, kako v teoriji poteka izbira ERP-sistema, kako je treba pristopiti k obravnavi poslovnih procesov in kako naj bi potekala implementacija.
Teoretično podlago naštetih vidikov ERP-sistema bomo praktično preverili na primeru podjetja Alumit, d. o. o, ki je v času pisanja tega diplomskega dela v procesu izbiranja in implementacije novega ERP-sistema.
Namen tega dela je bolje spoznati vse vidike tako zapletenega procesa, kot so menjava, implementacija in uporaba ERP-sistema, ter utemeljiti prednosti uporabe ERP-sistema v današnjem času. To lahko pomaga tako dotičnemu podjetju kot drugim podjetjem, ki se odločajo za uporabo ERP-sistema.
Ključne besede: ERP-sistem, poslovni procesi, procesne izboljšave, elektronsko poslovanje, implementacija ERP-sistemaa
Objavljeno v ReVIS: 06.11.2020; Ogledov: 1679; Prenosov: 176
Celotno besedilo (4,55 MB) |
38. Mednarodna sredstva mirnega reševanja mejnih in delimitacijskih sporov : magistrsko deloTomaž Bergant, magistrsko delo Ključne besede: mednarodno pravo, sredstva mirnega reševanja mednarodnih sporov, mednarodni spor, diplomatska sredstva, pravna sredstva, sodno reševanje sporov, arbitraža, pogajanja, mediacija, regionalni organi
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2020; Ogledov: 1807; Prenosov: 78
Celotno besedilo (730,50 KB) |
39. Izločitev nedovoljenih dokazov v kazenski teoriji in slovenski sodni praksi : magistrsko deloNastja Mavsar, 2020, magistrsko delo Opis: Izločitev dokazov je institut, ki preprečuje državi, da bi zoper obdolženega uporabila dokaze, ki so zbrani na nezakonit oziroma na protiustaven način, in sicer s kršitvijo temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Izločitveno pravilo je tako najradikalnejši primer procesnega sankcioniranja kršitev dokaznih prepovedi. Dokazne prepovedi (na primer pravica do molka, prepoved uporabe sile in grožnje ter podobno) so tako tiste pravne prepovedi v postopku dokazovanja, ki v kazenskem postopku državi prepovedujejo, da se izvede določen dokaz ali določeno ravnanje pri pridobivanju dokaza, ali pa prepovedujejo uporabo določenega že pridobljenega dokaza za dokazovanje določenega dejstva. Dokazne prepovedi, ki so v prvi meri namenjene izravnavanju moči med posameznikom ter državo, pa so seveda lahko učinkovite ter smiselne le, če je z zakonom zagotovljeno sankcioniranje njihovih kršitev. Obstajata dva načina sankcioniranja kršitev dokaznih prepovedi. Prvi način je materialnopravni in pomeni, da kaznujemo osebo ali organ, ki je prekršil neko dokazno pravilo. Drugi način sankcioniranja je procesnopravni. Izločitev nedovoljenih dokazov je procesnopravni način sankcioniranja kršitve dokaznih prepovedi, ki privede do tega, da jzaradi nezakonitosti ali nepravilnosti postopka pri pridobivanju nekega dokaza treba takšen dokaz izločiti, ne glede na obstoj dejstva, da gre pri tem verjetno za najbolj obremenilni ali pa celo za edini obremenilni dokaz, kar pomeni, da bo posledično obdolženec zaradi izločitve takšnega dokaza oproščen obtožbe. Glede na navedeno izločitev nedovoljenih dokazov tako daje prednost varovanju človekovih pravic ter temeljnih svoboščin pred iskanjem resnice, kar je značilnost akuzatornih kazenskih postopkov, v katerih se je ta institut tudi razvil.
Objavljeno v ReVIS: 22.04.2020; Ogledov: 2538; Prenosov: 289
Celotno besedilo (919,14 KB) |
40. |
