31. Fizioterapevtska diagnostika, struktura telesa in regeneracija : diplomska nalogaMiha Rajh, 2022, ni določena Opis: Strukturo telesa delimo v večini na tri glavne skupine: endomorfija (relativna debelost), mezomorfija (relativna mišično-skeletna razvitost) in ektomorfija (relativna vitkost). Analizo telesne strukture lahko izvajamo z različnimi napravami, od zelo preciznih do manj: bioelektrična impedančna analiza oziroma BIA, dvoenergijska rentgenska absorpciometrija ali DRA analiza, RT, magnetna resonanca ali MR in mnoge druge. Bolj natančno kot lahko določimo strukturo telesa, bolj natančno lahko sledimo, kako se bo ta oseba odzvala na različne fizične napore, kako se bo regenerirala. Struktura telesa predstavlja vpliv pri regeneraciji na različne telesne napore, mednje spada tudi odziv na različne bolezni, od manj do bolj kompleksnih. Zato je razmerje mišične mase in maščobne mase pomembno za zdravo življenje sploh v procesu staranja, zdravljenja ali regeneracije. Za neposredno razumevanje procesa regeneracije so potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: Fizioterapevtska diagnostika, telesna sestava, struktura telesa, regenerativna medicina, mišična masa, maščobna masa, regeneracija tkiv, vplivi na telesno strukturo, analiza telesne sestave, metode analiziranja telesne sestave
Objavljeno v ReVIS: 29.11.2022; Ogledov: 988; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (660,29 KB) |
32. Krepitev odpornosti in fizioterapevtska priporočila po Covid-19 : diplomska nalogaJernej Opara, 2022, diplomsko delo Opis: Pandemija Covid-19 ima pomemben vpliv na organizacijskem in strokovnem področju, zato predstavlja velik izziv za zagotavljanje zdravstvene oskrbe in rehabilitacije. Hospitalizirani bolniki s Covid-19 imajo različne simptome, vključno z zvišano telesno temperaturo, bolečinami v mišicah, utrujenostjo, kašljem in oteženim dihanjem. Starejši naj bi bili bolj ogrožena skupina za razvoj hude oblike Covid-19. Namen zgodnje rehabilitacije je usmerjen v preprečevanje zapletov in dvig samostojnosti pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij. Pomembna je celostna fizioterapevtska obravnava pacientov s Covid-19, saj ustrezna fizioterapevtska obravnava skrajša ležalno dobo hospitaliziranih pacientov. Menim, da je zgodnja rehabilitacija ključnega pomena, saj bomo le tako dosegli dober končni rezultat. V zadnjem času je v ospredje prišla telerehabilitacija oziroma rehabilitacija na daljavo, ki s pomočjo tehnologije vodi program rehabilitacije. Telerehabilitacija je primerna za mlade, ki so utrpeli blag potek bolezni in so vešči novejše informacijske tehnologije. Priporočila za aktivno mobilizacijo vključujejo dejavnosti, kot so vaje za gibljivost, vadba za vsakodnevno življenje, kolesarski motomed in hoja. Pri pisanju diplomske naloge smo prišli do omejitev znanstvene literature. V diplomski nalogi smo predstavili pomen zgodnje rehabilitacije pri pacientih po prebolelem Covid-19. Pregledali smo, katere fizioterapevtske metode so učinkovitejše, in potrdili, da je zgodnja rehabilitacija po Covid-19 zelo pomembna zlasti v akutni fazi.
Ključne besede: fizioterapija, zgodnja rehabilitacija, starejši, odrasli in Covid-19, fizioterapevtska obravnava, aktivne vaje, vadba.
Objavljeno v ReVIS: 29.11.2022; Ogledov: 625; Prenosov: 84
Celotno besedilo (755,34 KB) |
33. |
34. |
35. |
36. |
37. |
38. |
39. |
40. Preprečevanje negativnih posledic sedečega načina življenja s fizioterapevtskimi postopkiŽan Japelj, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Sedeč način življenja, ki je pogosto povezan s prisiljeno in fiziološko neustrezno telesno držo, je dejavnik tveganja za srčnožilne in drugih zaplete, predvsem deformacije kosti in mišic. Namen diplomske naloge je predstaviti fizioterapevtsko obravnavo v smislu preprečevanja posledic sedečega načina življenja. Metode: Proučili smo podatkovne zbirke PubMed, Pedro ter CINAHL za obdobje zadnjih petnajst let. Rezultati: Izsledki dokazujejo zmanjšanje bolečin, izboljšanje telesne drže in manjše tveganje za nastanek nekaterih bolezni pri telesno dejavnih na delovnem mestu. Uporabnost: Raziskave potrjujejo, da izvajanje aktivnih odmorov na delovnem mestu pri sedeče zaposlenih lajša bolečine in preprečuje nastanek deformacij kosti in mišic ter zmanjšuje možnosti za nastanek določenih bolezni. Omejitve: V prihodnje bi bilo potrebno zajeti večje število raziskovalnih izsledkov, ki podrobneje opisujejo vpliv telesne dejavnosti na negativne poledice sedečega načina življenja.
Ključne besede: sedeč način življenja, aktivni program, ergonomija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 23.09.2022; Ogledov: 818; Prenosov: 91
Celotno besedilo (963,50 KB) |
