121. Skrbništvo in zakonito zastopanje mladoletnikov (brez spremstva) : magistrsko deloMojca Čavničar, 2019, magistrsko delo Opis: Skrbništvo nad mladoletniki po Družinskem zakoniku je institut, preko katerega se zaščiti pravice in koristi otrok, ko starši ne morejo izvajati starševske skrbi v delu zakonitega zastopanja. O imenovanju skrbnika mladoletniku odločajo okrožna sodišča. Zakonito zastopanje mladoletnikov brez spremstva je način zaščite pravic in koristi mladoletnih tujcev, ki nimajo druge odrasle osebe, ki bi jih lahko zastopala oz. branila njihove pravice in koristi. O imenovanju zakonitega zastopnika odločajo centri za socialno delo. Tako skrbniki kot zakoniti zastopniki imajo veliko obveznosti in odgovornosti, ker pa je njihova funkcija prostovoljna in častna, imajo manj pravic in podpore, kljub temu, da je od njihovega dela odvisna zaščita oz. uveljavljanje pravic njihovih mladoletnih varovancev. Glede na to, da starši obeh skupin mladoletnikov ne izvajajo naloge zastopanja, mora država, ki ima dolžnost zaščititi pravice otrok kot ene najranljivejših skupin, največkrat poskrbeti tudi za njihovo namestitev. To lahko prinese nove izzive, saj ni nujno, da v okolju in sistemu obstajajo možnosti, v katerih bi se pravice otrok v zvezi z namestitvijo uresničevale v največjem obsegu. Kar se tiče mladoletnikov brez spremstva, je potrebno upoštevati tudi zakonodajo s področja tujcev, ki na določenih področjih pravice tujcev, tudi mladoletnikov brez spremstva, omejuje. V praksi te omejitve večkrat pomenijo tudi kršitev pravic mladoletnikov brez spremstva, predvsem v smislu omejitve svobode gibanja.
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2019; Ogledov: 2364; Prenosov: 193
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
122. |
123. Interesi in možnosti trenutno srednje generacije za različne oblike bivanja v tretjem življenjskem obdobju : magistrsko deloMojca Fornazarič, 2019, magistrsko delo Opis: Spreminjajoča se demografska sestava prebivalstva s hitro rastočim deležem starejših ljudi tako v Evropi kot v Sloveniji vedno bolj izpostavlja problematiko bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Zagotavljanje ustreznih bivališč za starostnike, ki bodo omogočala kakovostno bivanje v starosti in ki bodo istočasno predstavljala čim manjše finančno breme tako za stanovalce kot za državo, je aktualen družbeni izziv. Včasih je mogoče udobno in varno bivališče zagotoviti samo z določenimi prilagoditvami lastnega stanovanja. Včasih pa takšne prilagoditve iz različnih vzrokov niso mogoče ali niso racionalne. Čeprav si večina starostnikov želi preživeti starost v domačem okolju, je v takih primerih smiselno razmisliti tudi o možnosti preselitve. Drugo bivališče, bolj prilagojeno potrebam starostnika, lahko bistveno zviša kvaliteto življenja tudi v obdobju starosti. Poglavitni namen magistrskega dela je bil ugotoviti stopnjo zavedanja srednje generacije (starostna skupina od 40 do 65 let) o pomembnosti ustreznih bivalnih pogojev v starejšem obdobju ter ugotoviti na eni strani želje, na drugi strani pa na podlagi predvidenih realnih možnosti tudi dejanske možnosti srednje generacije za bivanje v tretjem življenjskem obdobju. Na podlagi izvedene ankete je bilo ugotovljeno, da se slovenska družba premalo zaveda pomembnosti pravočasnega načrtovanja ustreznega bivališča za starost, da je premalo informirana o različnih razpoložljivih možnostih, da pa si v večini želi tretje življenjsko obdobje preživeti doma. Najbolj zaželena oblika bivanja se izkazuje bivanje v hiši na podeželju. Želje in predvidene realne možnosti se v veliki večini skladajo. Kot najpomembnejši razlog za neskladja je izpostavljena potreba po varnosti bivanja.
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2019; Ogledov: 2052; Prenosov: 226
Celotno besedilo (2,04 MB) |
124. Evropska državljanska pobuda : od uveljavitve do danesMojca Žavbi Tič, 2019, magistrsko delo Opis: Evropska državljanska pobuda je instrument neposredne demokracije, ki je bil vpeljan z Lizbonsko pogodbo z namenom zmanjševanja demokratičnega primanjkljaja v Evropski uniji. Evropska državljanska pobuda državljanom Unije omogoča, da Evropsko komisijo spodbudijo k spremembi zakonodaje Evropske unije. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo poleg opredelitve in razumevanja demokratičnega primanjkljaja v Evropski uniji proučili temeljne elemente njene demokratične ureditve, ki poskušajo ta primanjkljaj odpraviti ali vsaj zmanjšati: državljanstvo Unije, volitve v Evropski parlament, vlogo nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in evropsko državljansko pobudo. Podrobneje je predstavljena prav slednja, pri čemer sta najprej prikazana nastanek in razvoj evropske državljanske pobude, nato pa normativna ureditev njene uporabe, upoštevajoč novosti, ki jih je prinesla nedavno sprejeta Uredba (EU) 2019/788. V empiričnem delu je bila izvedena analiza vloženih evropskih državljanskih pobud (tako uspešnih kot neuspešnih) od uveljavitve do 30. 6. 2019. Prav tako smo prikazali, kakšno pravno varstvo imajo na voljo organizatorji oziroma pobudniki v primeru neaktivnosti Evropske komisije po uspešno izvedeni pobudi. Preučena literatura in viri, izvedena analiza vloženih evropskih državljanskih pobud in sodna praksa Sodišča Evropske unije so nas pripeljali do ugotovitve, da evropska državljanska pobuda v praksi ni zaživela v takšni meri, kot je bilo predvideno, državljani Unije pa se - glede na število vloženih pobud oziroma število dejansko uspešnih pobud - tega instrumenta neposredne demokracije premalo poslužujejo.
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2019; Ogledov: 2373; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,03 MB) |
125. |
126. |
127. Smrtna kazen v svetu danes : diplomsko deloMojca Pernek, 2011, diplomsko delo Ključne besede: smrtna kazen, državna oblast, človeško življenje, človekove pravice, zločin, zastraševanje, mučenje, pravičnost, družbena stabilnost, morala, javno mnenje
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2019; Ogledov: 2301; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,15 MB) |
128. |
129. Znanje in kompetence diplomantov višje strokovne šole Abiture : magistrska nalogaMojca Novak, 2019, magistrsko delo Ključne besede: znanje, kompetence, kompetenčni modeli, višje strokovne šole, diplomanti, predavatelji, delodajalci, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 07.02.2019; Ogledov: 2354; Prenosov: 132
Celotno besedilo (2,56 MB) |
130. |
