121. Interesi in možnosti trenutno srednje generacije za različne oblike bivanja v tretjem življenjskem obdobju : magistrsko deloMojca Fornazarič, 2019, magistrsko delo Opis: Spreminjajoča se demografska sestava prebivalstva s hitro rastočim deležem starejših ljudi tako v Evropi kot v Sloveniji vedno bolj izpostavlja problematiko bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Zagotavljanje ustreznih bivališč za starostnike, ki bodo omogočala kakovostno bivanje v starosti in ki bodo istočasno predstavljala čim manjše finančno breme tako za stanovalce kot za državo, je aktualen družbeni izziv. Včasih je mogoče udobno in varno bivališče zagotoviti samo z določenimi prilagoditvami lastnega stanovanja. Včasih pa takšne prilagoditve iz različnih vzrokov niso mogoče ali niso racionalne. Čeprav si večina starostnikov želi preživeti starost v domačem okolju, je v takih primerih smiselno razmisliti tudi o možnosti preselitve. Drugo bivališče, bolj prilagojeno potrebam starostnika, lahko bistveno zviša kvaliteto življenja tudi v obdobju starosti. Poglavitni namen magistrskega dela je bil ugotoviti stopnjo zavedanja srednje generacije (starostna skupina od 40 do 65 let) o pomembnosti ustreznih bivalnih pogojev v starejšem obdobju ter ugotoviti na eni strani želje, na drugi strani pa na podlagi predvidenih realnih možnosti tudi dejanske možnosti srednje generacije za bivanje v tretjem življenjskem obdobju. Na podlagi izvedene ankete je bilo ugotovljeno, da se slovenska družba premalo zaveda pomembnosti pravočasnega načrtovanja ustreznega bivališča za starost, da je premalo informirana o različnih razpoložljivih možnostih, da pa si v večini želi tretje življenjsko obdobje preživeti doma. Najbolj zaželena oblika bivanja se izkazuje bivanje v hiši na podeželju. Želje in predvidene realne možnosti se v veliki večini skladajo. Kot najpomembnejši razlog za neskladja je izpostavljena potreba po varnosti bivanja.
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2019; Ogledov: 2066; Prenosov: 226
 Celotno besedilo (2,04 MB) |
122. Evropska državljanska pobuda : od uveljavitve do danesMojca Žavbi Tič, 2019, magistrsko delo Opis: Evropska državljanska pobuda je instrument neposredne demokracije, ki je bil vpeljan z Lizbonsko pogodbo z namenom zmanjševanja demokratičnega primanjkljaja v Evropski uniji. Evropska državljanska pobuda državljanom Unije omogoča, da Evropsko komisijo spodbudijo k spremembi zakonodaje Evropske unije. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo poleg opredelitve in razumevanja demokratičnega primanjkljaja v Evropski uniji proučili temeljne elemente njene demokratične ureditve, ki poskušajo ta primanjkljaj odpraviti ali vsaj zmanjšati: državljanstvo Unije, volitve v Evropski parlament, vlogo nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in evropsko državljansko pobudo. Podrobneje je predstavljena prav slednja, pri čemer sta najprej prikazana nastanek in razvoj evropske državljanske pobude, nato pa normativna ureditev njene uporabe, upoštevajoč novosti, ki jih je prinesla nedavno sprejeta Uredba (EU) 2019/788. V empiričnem delu je bila izvedena analiza vloženih evropskih državljanskih pobud (tako uspešnih kot neuspešnih) od uveljavitve do 30. 6. 2019. Prav tako smo prikazali, kakšno pravno varstvo imajo na voljo organizatorji oziroma pobudniki v primeru neaktivnosti Evropske komisije po uspešno izvedeni pobudi. Preučena literatura in viri, izvedena analiza vloženih evropskih državljanskih pobud in sodna praksa Sodišča Evropske unije so nas pripeljali do ugotovitve, da evropska državljanska pobuda v praksi ni zaživela v takšni meri, kot je bilo predvideno, državljani Unije pa se - glede na število vloženih pobud oziroma število dejansko uspešnih pobud - tega instrumenta neposredne demokracije premalo poslužujejo.
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2019; Ogledov: 2419; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,03 MB) |
123. |
124. |
125. Smrtna kazen v svetu danes : diplomsko deloMojca Pernek, 2011, diplomsko delo Ključne besede: smrtna kazen, državna oblast, človeško življenje, človekove pravice, zločin, zastraševanje, mučenje, pravičnost, družbena stabilnost, morala, javno mnenje
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2019; Ogledov: 2342; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,15 MB) |
126. |
127. Znanje in kompetence diplomantov višje strokovne šole Abiture : magistrska nalogaMojca Novak, 2019, magistrsko delo Ključne besede: znanje, kompetence, kompetenčni modeli, višje strokovne šole, diplomanti, predavatelji, delodajalci, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 07.02.2019; Ogledov: 2379; Prenosov: 132
Celotno besedilo (2,56 MB) |
128. |
129. |
130. Razdelitev premoženja pri razvezi v zakonski in zunajzakonski skupnosti : diplomsko deloMojca Magdalenič, 2017, diplomsko delo Opis: Vse hitrejši tempo in "svobodna miselnost" sta pripeljala do vse večjega števila razvez zakonske zveze in zagotovo tudi razpada zunajzakonske skupnosti.Zakon ureja tako sklenitev in razvezo zakonske zveze kot določila, kdaj postane zunajzakonska skupnost pravno izenačena z zakonsko zvezo. Zakonska zveza je namreč opredeljena kot "življenjska skupnost moža in žene", zunajzakonska skupnost pa kot "skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze". Eno od področij, ki ga morata partnerja urediti in bo imelo velik vplivna prihodnost vsakega izmed njiju, je zagotovo premoženje. V sklop zakonskega urejanja premoženja spada preživljanje razvezanega zakonca, vračanje daril, delitev skupnega premoženja, priimek zakoncev in stanovanje razvezanega zakonca. Ob razhodu imata partnerja možnost, da se sama dogovorita in razdelita skupno premoženje, torej gre za sporazumno ločitev. V primeru, da sama dogovora ne moreta doseči, eden od zakoncev vloži tožbo in tako sproži postopek,v katerem sodišče določi razdelitev premoženja.
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2018; Ogledov: 2567; Prenosov: 184
Celotno besedilo (713,57 KB) |
