Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Dehidracija je v današnjem svetu zelo prisotna in ima velik vpliv na zdravje ljudi. S pomanjkanjem vnosa tekočine v telo se srečujejo predvsem starejši odrasli, saj imajo zaradi zdravstvenih težav otežen dostop do tekočine oz. prepozno občutijo potrebo po žeji. Kljub zavedanju, kako problematično je pomanjkanje vode v telesu, to področje ostaja premalo raziskano in brez konkretnih smernic, kako pristopiti k zdravljenju oz. preprečiti sam nastanek dehidracije. Pregled literature je pokazal, da je dehidracija globalen problem ter se z njo srečujejo predvsem v bolnišnicah in domovih za ostarele. Ugotovili smo, da ima pomanjkanje tekočine negativen vpliv tako na pojav bolezni pri zdravih ljudeh kot tudi negativno vpliva na sam potek zdravljenja pri kronično bolnih ljudeh. Opazili smo, da nikjer ni jasno definiranega zlatega standarda za dokazovanje dehidracije. Prav tako niso določene niti specifične smernice za preprečevanje nastanka dehidracije. Menimo, da bi morala zdravstvena stroka postaviti jasno definicijo dehidracije ter določiti smernice za zadostno hidracijo starejših odraslih. Predlagamo tudi, da bi stroka natančno določila količino vode oz. tekočine, ki bi jo morali predvsem starejši odrasli v zdravstveni oskrbi upoštevati za preprečevanje dehidracije.
Ključne besede: hidracija, dehidracija, starejši odrasli
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1015,67 KB)

Opis: Temeljni element fizioterapevtske obravnave posameznika je ustrezna diagnostika. Osnova vsakega novega srečanja s pacientom pri kateri koli vrsti fizioterapije je pregled. Cilj fizioterapevtskega pregleda je pridobiti informacije o zdravstvenem stanju pacienta, na podlagi katerih lahko fizioterapevt načrtuje izvajanje fizioterapevtske obravnave z različnimi metodami. Za ocenjevanje posameznika uporabljamo različne metode in tehnike. Obstaja celoten nabor testov, ki jih lahko izvedemo za oceno pacientove funkcionalne sposobnosti. Namen diplomske naloge je bil predstaviti pomembnost sodobne diagnostike v fizioterapiji za izboljšanje fizioterapevtske obravnave posameznika. Glavni cilj je bil ugotoviti vpliv sodobne fizioterapevtske diagnostike v rehabilitacijskem procesu. S pregledom literature smo želeli sistematično proučiti postopke fizioterapevtske diagnostike in ugotoviti vpliv sodobne diagnostike v fizioterapiji na končni rezultat fizioterapevtske rehabilitacije. V diplomski nalogi smo s pregledom literature v podatkovnih zbirkah PubMed in CINAHL našli 3283 člankov. V podroben pregled smo jih vključili devet, objavljenih od leta 2009 naprej. Ugotovili smo, da se fizioterapevtska obravnava začne z ocenjevanjem pacienta ter pridobivanjem podatkov o njem in njegovi težavi. Pri tem se uporabljajo standardizirana merilna orodja, ki jih fizioterapevti ne uporabljajo vedno, najpogosteje zaradi pomanjkanja časa. Merilna orodja morajo biti preprosta in lahko dostopna. Podatke analiziramo, na podlagi analize pa pripravimo načrt fizioterapije v sodelovanju s pacientom. Pri tem uporabljamo klinične smernice, ki so namenjene promociji z dokazi podprte prakse in podajajo pregled mogočih postopkov. Sistematičen pristop k procesu fizioterapevtske obravnave izboljša kakovost oskrbe pacientov. Po pregledu literature lahko potrdimo, da v fizioterapevtski obravnavi sistematično sledimo diagnostičnim postopkom fizioterapevtskega pregleda. Fizioterapevtska diagnostika vpliva na rehabilitacijo pacienta ali uporabnika storitev. Menimo, da bi morala biti na področju fizioterapevtske diagnostike med fizioterapevti pogosteje organizirana izobraževanja. Smiselna bi bila tudi izvedba več raziskav, predvsem o vplivu fizioterapevtskih postopkov na končni izid fizioterapevtske obravnave. Tako bi lahko ugotovili, kako določen diagnostični postopek vpliva na ocenjevanje in načrtovanje fizioterapevtske obravnave, s tem pa tudi na rehabilitacijo pacienta.
Ključne besede: Fizioterapija, ocenjevanje, testi, merilna orodja in merjenje.
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2024; Ogledov: 322; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Večina bolnikov s covidom-19 ima blago obliko bolezni z ugodno prognozo in ne potrebuje hospitalizacije. Vendar pa lahko starejši bolniki in tisti s kroničnimi boleznimi razvijejo hudo bolezen in zaplete, kot so sindrom akutne dihalne stiske in odpoved dihanja, ki zahtevajo zdravljenje v enoti intenzivne terapije z invazivno podporo. Da bi ugotovili rehabilitacijske potrebe bolnika s covid-19 v bolnišnici ter rehabilitacijo, ki jo je treba vključiti ob odpustu bolnika z dolgim covidom-19 iz bolnišnice, smo opravili sistematični pregled literature in proučili 10 raziskav. Ugotovili smo, da mora biti fizioterapevtska obravnava usmerjena v zmanjšanje tveganja okužbe in zagotovitev najboljše oskrbe bolnika. Fizioterapevti imamo temeljno vlogo pri zagotavljanju ventilacijske podpore v fazi akutne bolezni in rehabilitacijske obravnave po njej za ohranjanje gibljivosti ter spodbujanje funkcionalnosti. S fizioterapevtsko obravnavo je potrebno začeti že v enoti intenzivne terapije takoj, ko je bolnik klinično stabilen. Z zgodnjo mobilizacijo ohranimo funkcionalnost bolnika in pospešimo okrevanje. Ker covid-19 pusti dolgotrajne posledice, imamo fizioterapevti pomembno vlogo pri snovanju programa pljučne rehabilitacije za bolnike z dolgim covidom-19. Tudi tu je za zmanjšanje posledic ključna zgodnja fizioterapevtska obravnava. Ta mora biti prilagojena posamezniku in nadzorovana ter ne sme poslabšati posameznikovih simptomov. Na podlagi proučenih študij ugotavljamo, da mora biti rehabilitacija dolgega covida-19 usmerjena v krepitev telesne zmogljivosti. Pomembna je tudi prehranska podpora.
Ključne besede: Fizioterapija, covid-19, dolgi covid-19, respiratorna rehabilitacija, dihalna odpoved
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2023; Ogledov: 511; Prenosov: 32
Celotno besedilo (672,28 KB)

Opis: Športniki in aktivni posamezniki, ki dnevno trenirajo in tekmujejo, imajo občutljivejši imunski sistem. Za vzpostavitev ravnovesja v telesu je potreben počitek oziroma regeneracija telesa. Regeneracijo lahko dosežejo na različne načine. Eden pomembnejših je ustrezna prehranska podpora. Smernice o športni prehrani, ki vključujejo povezave med prehrano, vadbo in dobrim počutjem, se razlikujejo odvisno od potreb posameznika in specifičnosti športa. Temeljijo na dokazih o količini, strukturi in času vnosa hranil in so pomembne za zagotovitev učinkovitejšega športnikovega treninga za hitrejšo regeneracijo in zmanjšanje tveganj, poškodb in bolezni. Ustrezna prehrana prav tako omogoči presnovne prilagoditve na trening in izboljšanje zmogljivosti posameznika. Ustrezna energija mora izhajati iz različnih živil, ki zajemajo vsa makro in mikrohranila. Vzdrževanje energijskega ravnovesja ima pri športnikih pomembno vlogo, saj se brez tega povečajo možnosti za poslabšanje funkcije imunskega sistema, večja je dovzetnost za poškodbe in upad športnikovih zmogljivosti. Vnos ogljikovih hidratov je bistven, saj glikogen daje telesu gorivo za normalno delovanje. V kolikor ima posameznik večje potrebe po moči, v našem primeru za premagovanje ovir in različnih bremen, ki jo zahteva trening ali tekmovanje, je potreben večji vnos hranil pred, med in po vadbi. Prav tako je večja potreba po beljakovinah za rast mišic in povečanje mišične moči. Pogosto ne govorimo o pomembnosti zadostne količine maščob, ki so potrebne za ohranjanje optimalnega delovanja imunskega sistema, za vzdrževanje energijskega ravnovesja in vnosa esencialnih maščobnih kislin omega 3 in omega 6 ter vitaminov topnih v maščobi, kot je vitamin D. Prav tako je za zagotavljanje zdravja potrebna posameznikova zadostna količina drugih vitaminov in mineralov. Za določanje potrebe dodajanja hranil v posameznikovo prehrano se je potrebno najprej posvetovati s prehrambnim svetovalcem ali dietetikom, ki pregleda in preveri vrednosti vseh hranil v krvi in urinu. Pridobljene podatke športniku in njegovemu vadbenemu timu predstavimo in se pogovorimo o željah izboljšanja določenih sposobnosti in specifičnih potreb, značilnih za vsak šport. Prehranska dopolnila in športno prehrano vse več uporabljamo v vsakdanji praksi, čeprav je uživanje nekaterih prehrambnih dopolnil še neraziskano, v smislu dokaj maksimalnega dnevnega vnosa in možnih reakcij v kombinaciji z jemanjem drugih prehrambnih dopolnil. Priporočamo, da si vsi športni, zdravstveni in medicinski delavci pridobijo vsaj osnovna znanja o prehrani in jemanju najbolj uporabljenih prehrambnih dodatkih za večje razumevanje in svetovanje posameznikom. Poudariti je potrebno, da je na internetu preveč različnih informacij in ponudnikov, ki ponujajo svoje produkte in koktejle prehrambnih dodatkov za izboljšanje posameznikovih sposobnosti. Vsi ti produkti imajo svoje študije, ki so bile izpeljane specifično za vsak produkt posebej. Različnost protokolov merjenja, opaznega tudi pri drugih študijah, ne more zagotoviti verodostojnosti pridobljenih podatkov in s tem primerljivost dopolnil napram drugim proizvajalcem. V želji višje verjetnosti izboljšanja sposobnosti posameznika, je potrebno določiti sistem ali protokol indikatorjev, za izboljšanje le teh. Indikatorji bi protokolom omogočili večjo preglednosti in iskanje istih biomarkerjev pri primerjanju izboljšanja delovanja imunskega sistema in vpliv na telesne zmogljivosti. Standardizacija protokolov, bi prav tako prispevala k odkrivanju novih naravnih virov hranil, ki so bogata z določenimi sestavinami. Iskanje naravnih virov hranil omogoča boljše razumevanje funkcije le teh in ugotovitev možni vplivov na delovanje telesnih funkcij.
Ključne besede: fizioterapevtska obravnava, šport, prehrana, regeneracija, telesna vadba
Objavljeno v ReVIS: 10.05.2023; Ogledov: 676; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: Staranje je del življenja, ki prinaša fiziološke, psihološke in socialne spremembe. Podatki kažejo, da se razvite družbe pospešeno starajo, zato je smiselno razmišljati o kakovostnem staranju. Upad, ki vpliva na celotno življenje, je značilen na senzornem področju, povezan pa je tudi s kognitivnim delovanjem. Demenca prizadene vedno več starejših odraslih, večinoma so prisotni vedenjski in psihološki simptomi. Te simptome v večji meri blažijo s farmakološkimi metodami, nefarmakološke pa so precej neraziskane. Spodbujanje osnovnih čutov je intervencija, ki ne zahteva veliko izobraževanja, fizičnega prostora in finančnega vložka, lahko pa doprinese h kakovostnejši celostni obravnavi. Komunikacija poteka neverbalno, zato je primerna tudi za osebe s kognitivnim upadom. Intervencije multisenzorne stimulacije z različnimi aktivnostmi in pripomočki spodbujajo olfaktorni, taktilni, vidni, slušni in gustatorni sistem. Širina te intervencije omogoča, da uporabimo na posameznika usmerjen pristop. Dotik ima velik vpliv na nas v zaznavah, mislih, občutkih ali vedenju drugega. Pomemben je pri socialnih interakcijah ter ima vpliv na duševno zdravje. Roke in s tem tudi dotik so ključno orodje fizioterapevta, ki lahko poleg terapij z dotikom izrazi tudi skrb, empatijo, podporo in osebo tudi pomiri. Celostni bio-psiho-socialni model poudarja pomembnost vključevanja življenjskega sloga in psiholoških dejavnikov v obravnavo. Večina raziskav s področja multisenzorne stimulacije je metodološko šibkih in bi bilo za vključevanje senzornih intervencij v protokole treba to spremeniti. Kažejo se pozitivni učinki, vendar bi bilo potrebnih več kakovostnih raziskav z dobro zasnovo, velikim vzorcem, trdnimi dokazi in vključitvijo kontrolnih skupin.
Ključne besede: Bazalna stimulacija, multisenzorna stimulacija, spodbujanje čutov, fizioterapija, delovna terapija
Objavljeno v ReVIS: 21.12.2022; Ogledov: 712; Prenosov: 68
Celotno besedilo (594,51 KB)