11. |
12. |
13. |
14. |
15. |
16. Testi ravnotežja v fizioterapevtski diagnostiki in kinezioterapevtski programMonika Cuder Skrlič, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Spremembe ravnotežja privedejo do zmanjšanja funkcijskih sposobnosti. Fizioterapevtska obravnava se začne s fizioterapevtsko diagnostiko, ki vključuje tudi ocenjevalne ravnotežne zmogljivosti. Namen diplomskega naloge je predstaviti pomen fizioterapevtske diagnostike ravnotežja, ki vključuje ocenjevalne postopke za oceno ravnotežnih zmogljivosti, izvedbo in oceno določenih ravnotežnih testov ter pomen ohranjanja in krepitve ravnotežja. Metode: Uporabljena je deskriptivna metoda. Pri preučevanju literature smo uporabljali ameriško podatkovno zbirko PubMed in slovenski sistem COBISS. Vključitvena merila so predstavljala vse vire informacij v navedenem časovnem obdobju, skladno s preučevano vsebino in članke. Izključitvena merila so obsegala vse prispevke izven časovnega obsega ter vsebinsko neskladne objave. Rezultati: V pregled literature smo vključili 10 ustreznih znanstvenih člankov. Uporabnost: Pregled sodobnih smernic lahko predstavlja oprijem za uspešno uporabo testov ravnotežja v fizioterapij ter kinezioterapevtske vadbe ravnotežja. Omejitve: Omejitev preglednega dela je predstavljala izbira podatkovne zbirke PubMed, ki pa smo jo želeli pregledati v namen preučevanja prisotnosti testov ravnotežja in kinezioterapevtske vadbe v izbrani medicinski zbirki podatkov.
Ključne besede: Ravnotežje, testi, kinezioterapija, diagnostika, vadba ravnotežja.
Objavljeno v ReVIS: 22.04.2022; Ogledov: 1078; Prenosov: 79
 Celotno besedilo (2,52 MB) |
17. The Prespa agreement for accession in the European Union and NATO : master’s thesisMonika Gjorgjievska, 2020, magistrsko delo Opis: The underlying research rationale of this master thesis has been driven by the interest sparked by the historic settlement of the long-standing dispute between North Macedonia and Greece with the Prespa Agreement signed in 2018. The dispute over the name between Skopje and Athens, especially its settlement, continues to draw attention and curiosity both in academia and in practice. In light of these developments, this research explores the diplomatic relations between North Macedonia and Greece through both contemporary and historical lens. Based on analysis of literature, reports and media sources, this research tries to answer two key questions: (1) What is the genesis of the relationships between North Macedonia and Greece and has Prespa Agreement speed up the process of EU accession process? (2) The Interim Accord between Athens and Skopje was signed in 1995. Why was it not possible to reach a compromise and sign the Prespa Agreement at that time?. The Prespa Agreement was signed on the Greek side of the Prespa lake on June 17th 2018 and is named by the location where the name issue was officially ended. The official name of the Prespa Agreement is “Final Agreement for the settlement of the differences as described in the United Nations Security Council Resolutions 817 (1993) and 845 (1993), the termination of the Interim Accord of 1995, and the establishment of a Strategic Partnership between the Parties”. The Prespa Agreement is supposed to be a solution to differences set in the resolutions 817 and 845 from 1993, likewise the Interim Accord from 1995, signed in New York. On the other side of the lake, were present representatives from the North Atlantic Treaty Organization and the European Union. The presence of the organizations mentioned above gives high importance for Western Balkans countries. This research aims to understand and explain both sides of the story, the mutual standing points, as well as their differences.
Ključne besede: North Macedonia, Greece, Macedonia, name dispute, history, self–determination, international organizations, agreement, foreign policy, diplomacy, human rights
Objavljeno v ReVIS: 09.02.2022; Ogledov: 1118; Prenosov: 69
Celotno besedilo (845,22 KB) |
18. |
19. |
20. Vrednotenje merilne negotovosti v farmacevtskih laboratorijih - korak k poslovni odličnosti : magistrska nalogaEmanuela Petković, 2013, magistrsko delo Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Za vzpostavitev in ocenjevanje sistemov kakovosti v farmacevtski industriji obstaja več vrst standardov. S kakovostjo lahko povežemo tudi standarde za ugotavljanje skladnosti ISO 17000. Eden od standardov na področju ugotavljanja skladnosti je standard ISO/IEC17025. Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev. Standard zahteva, da laboratoriji pri navajanju rezultatov podajajo tudi merilno negotovost. Do zdaj je bil ta termin uporabljen le v primeru kalibracij in uporabe referenčnih substanc. Glede na zgodovino podajanja rezultatov kemijskih meritev lahko pričakujemo, da bo takšen način podajanja, tj. rezultat+/-merilna negotovost,kmalu uveljavljen tudi na področju farmacevtske industrije. Namen: Namen magistrske naloge je v teoretičnem delu opredeliti kakovost, kontrolo kakovosti, zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, odličnost, pomen standardizacije kot način izboljševanja procesov, zaposlene kot vir inovacij in stalnih izboljšav ter merilno negotovost. Namen praktičnega dela je ovrednotiti merilno negotovost posameznih merilnih veličin in preveriti njihov vpliv na merilno negotovost rezultata. Cilji raziskave so določiti merilno negotovost rezultatov analiz,izvedenih s tehniko tekočinske kromatografije visoke ločljivosti v farmacevtskem laboratoriju, ugotoviti, kateri izvori merilne negotovosti obstajajo in ključno prispevajo k merilni negotovosti rezultata, in ugotoviti, katera od moţnih napak izvajalca (analitika) v merilnem postopku ključno vpliva na rezultat, ter na osnovi ugotovitev postaviti model, s katerim bomo izboljševali proces vrednotenja rezultatov v farmacevtskih laboratorijih v smislu zmanjševanja merilnih negotovosti posameznih merilnih veličin ter zmanjševanja napak izvajalcev analiz. Metoda: V magistrski nalogi smo ovrednotili merilno negotovost rezultatov,dobljenih z metodo tekočinske kromatografije. Merilno negotovost smo izračunali v skladu s priporočili. Vodila za podajanje negotovosti pri meritvah (angl.Guide to the expression of uncertainty in measurement GUM). Merilno negotovost smo izraunali tudi s t. i. Kragtenovim načinom. Posamezne prispevke k merilni negotovosti končnega rezultata smo analizirali in s tortnimi diagrami prikazali, kateri od posameznih prispevkov največ prispeva k merilni negotovosti končnega rezultata. Rezultati:Ugotovili smo, da uporaba večje volumetrične steklovine signifikantno vpliva na zmanjšanje skupne merilne negotovosti končnega rezultata. Ugotovili smo tudi, da je izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra ključno pri zmanjšanju napak v laboratoriju .Organizacija: Določili smo, kateri parametri ključno vplivajo na zmanjšanje merilne negotovosti, in postavili model, s katerim bomo izboljševali proces vrednotenja rezultatov. Družba: Pri vrednotenju rezultatov v farmacevtskem laboratoriju imamo lahko dva skrajna načina vrednotenja; rezultat ocenimo kot neustrezen, dejansko pa je ustrezen, in rezultat ocenimo kot ustrezen, dejansko pa je ne ustrezen. V prvem primeru je posledica nepravilnega vrednotenja rezultatov uničenje serije zdravil, ki so sicer ustrezne. S tem povzročimo organizaciji izgube. V drugem primeru pa lahko resno ogrozimo zdravje pacientov. Originalnost: Originalnost raziskave je v vrednotenju merilne negotovosti v farmacevtskem laboratoriju. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Pri raziskavi smo se omejili na vrednotenje merilne negotovosti rezultatov, dobljenih z metodo tekočinske kromatografije.
Ključne besede: kontrola kakovosti, zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, odličnost, standardizacija, merilna negotovost, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 2532; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1016,76 KB) |
