531. Preventivni vadbeni programi, ki vključujejo nordijsko vajo za zadnje stegenske mišice pri nogometaših : pregled literatureTit Marovt, 2024, diplomsko delo Opis: Poškodbe zadnjih stegenskih mišic so pogoste pri športih, ki vključujejo hitri tek, spremembe smeri in skakanje, še posebej pri nogometaših. Te poškodbe lahko povzročijo daljšo odsotnost od športa in imajo visoko stopnjo ponovitve, kar lahko vodi do nezmožnosti igranja tudi do 90 dni. Uspešna rehabilitacija zahteva dobro poznavanje anatomije, dejavnikov tveganja in ustreznih postopkov zdravljenja, da se zmanjša tveganje za ponovno poškodbo in omogoči pravočasen povratek k športu. Stopnja ponovnih poškodb zadnjih stegenskih mišic je višja od drugih. Tradicionalne metode rehabilitacije, ki se osredotočajo na krepitev mišične moči in uravnoteženje med m. quadriceps femoris in zadnjimi stegenskimi mišicami, so sicer pogoste, vendar tveganje za ponovne poškodbe ostaja visoko. Ena izmed učinkovitih vaj za preprečevanje in rehabilitacijo teh poškodb je nordijska vaja za zadnje stegenske mišice, ki izboljšuje ekscentrično moč in fleksibilnost zadnjih stegenskih mišic. Vaja je praktična in jo lahko izvajajo celotne ekipe, vendar zahteva postopno povečevanje obremenitve, da se prepreči mišična bolečina. Športniki se s časom prilagodijo vaji, kar prispeva k boljši kontroli in večjemu obsegu gibanja, preden pride do poškodbe. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo pregleda literature ugotoviti, ali so vadbeni programi, ki vključujejo nordijsko vajo za zadnje stegenske mišice, učinkoviti pri preprečevanju poškodb. Prav tako smo želeli raziskati praktično uporabnost teh programov ter dejavnike, ki vplivajo na njihovo učinkovitost. Pri sami raziskavi smo si zadali dve raziskovalni vprašanji in nanju v razpravi tudi odgovorili. Zadali smo si tudi cilje, ki smo jih izpolnili.
Ključne besede: zadnje stegenske mišice, preventivni vadbeni program, nogomet
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2025; Ogledov: 392; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (5,90 MB) |
532. Varna poporodna vadba za hitrejšo telesno regeneracijo porodnic : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaDiana Letnik, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Nosečnost je nepozabna izkušnja, ki vnaša v žensko telo mnoge spremembe. Za vzpostavitev prvotne telesne kondicije je med nosečnostjo in po porodu potrebna varna telesna aktivnost, ki po nosečnosti vpliva na regeneracijo ženskega telesa. Tako je bil namen diplomskega dela s pregledom smernic za telesno aktivnost žensk po porodu raziskati in predstaviti oblike in koristi varne poporodne vadbe za hitrejšo telesno regeneracijo porodnic. Metodologija: Uporabili smo metodo kompilacije, komparacije, deskriptivno metodo ter metodo analize in sinteze. V raziskavo je bilo vključenih 11 že opravljenih raziskav, ki so opisovale telesno aktivnost žensk po porodu ter njihov vpliv na telo porodnice. Članke smo izbirali s pomočjo podatkovnih baz COBISS, PEDro, PubMed, Research Gate ter jih prikazali s PRISMA diagramom. Rezultati: Ugotavljamo, da obstaja o varni vadbi po porodu bistveno manj literature in smernic kot o varni vadbi med nosečnostjo. Ugotavljamo, da so največkrat priporočene oblike telesne vadbe v nosečnosti raztezne vaje, hoja, tek in aerobna vadba ter da le-te pozitivno vplivajo na zmanjšanje poporodne utrujenosti, pomembno zmanjšujejo težave z mišicami medeničnega dna oziroma vplivajo na izboljšanje njihove moči. Različne vrste terapevtske vadbe vplivajo tudi na zmanjšanje težav z urinsko inkontinenco, izboljšujejo spolno funkcijo, lahko vplivajo na zmanjšanje diastaze mišice rectus abdominis, na zmanjšanje čezmernega zadrževanja telesne teže po porodu ter tudi na izboljšano kakovost življenja porodnice. Razprava: Pomembno vlogo pri vključevanju in učinkovitosti telesne aktivnosti med nosečnicami in porodnicami ima posameznica sama kot tudi fizioterapevt, ki s svojim znanjem in strokovnostjo ustrezno in varno vodi ter nadzoruje telesno aktivnost.
Ključne besede: telesna aktivnost, fizioterapija po porodu, poporodno obdobje, smernice poporodne vadbe, telesna regeneracija po porodu
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2025; Ogledov: 400; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,42 MB) |
533. |
534. PSIHOLOŠKO BLAGOSTANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V INTENZIVNI NEGIJan Klavora, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Zdravstveni delavci so vsak dan izpostavljeni visokim ravnem stresa, ki izvira iz zdravstvenih stanj pacientov, nezadostnega števila zaposlenih, prevelike količine dela, slabeih odnosov znotraj ekip in zdravstvenih ustanov. Predlogi za spoprijemanje s stresom so različni, vendar poenoteni med zaposlenimi v zdravstvu. Večina predlogov temelji na lastnem trudu posameznika, nekaj predlogov pa se usmeri tudi v spremembo način dela samih zdravstvenih ustanov.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 8 zdravstvenih delavcev, zaposlenih v intenzivni negi. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Za pridobivanje primarnih podatkov smo uporabili tehniko intervjuvanja. Za potrebe teoretičnega dela diplomskega dela smo podatke iskali v bibliografskih bazah podatkov Cobiss, PubMed, SpringerLink), in sicer v slovenskem in angleškem jeziku.
Rezultati: Ugotovili smo, da so zaposleni v intenzivni negi podvrženi podobnim dejavnikom stresa, kot so težka zdravstvena stanja pacientov, slaba organizacija dela, prevelika količina dela in premalo zapolsenih. Prav tako smo ugotovili, da imajo zaposleni v intenzivni negi podobne načine soočanja s tem stresom oziroma skrbi za njihovo psihološko blagostanje.
Razprava: Podobno kot opisujejo tuji avtorji, se tudi v Sloveniji zaposleni spoprijemajo s stresom na delovnem mestu. Sami dobro prepoznajo stresne dejavnike na delovnem mestu in opisujejo rešitve, s katerimi bi jih lahko zmanjšali sami in kako bi lahko k temu pripomogle tudi zdravstvene ustanove.
Ključne besede: zdravstveni delavci, intenzivna nega, stres, stresni dejavniki
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2025; Ogledov: 419; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,45 MB) |
535. |
536. |
537. MOBING MED ZAPOSLENIMI V IZBRANI ORGANIZACIJIKatja Krasnić, 2025, ni določena Opis: Mobing je oblika psihičnega in fizičnega nadlegovanja, ki negativno vpliva na delovno okolje, zmanjšuje produktivnost in ustvarja slabo delovno klimo. Gre za ponavljajoče se vzorce neprimernega vedenja, ki žrtvam povzročajo občutek nemoči in stresa.
Diplomsko delo obravnava njegovo problematiko, ki vključuje duševno in čustveno zlorabo na delovnem mestu, bodisi s strani sodelavcev, nadrejenih ali podrejenih.
Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljeni pojem mobinga, njegove vrste, oblike, vzroki in posledice. Empirični del preučuje poznavanje mobinga, razloge za ne prijavo ter potencialne žrtve in storilce v izbrani organizaciji.
Glavni cilj raziskave je razumeti vzroke za mobing ter raziskati možnosti za njegovo preprečevanje.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, žrtve, storilci, posledice, ozaveščanje, preprečevanje.
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2025; Ogledov: 434; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,63 MB) |
538. ODNOS SLOVENSKIH ČEBELARJEV DO RAZVOJA TRAJNOSTNEGA ČEBELARSKEGA TURIZMA V SLOVENIJIMarko Groznik, 2025, ni določena Opis: Čebelarski turizem je ena novih smeri v turizmu, ki združuje področji turizma in čebelarstva. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti odnos slovenskih čebelarjev do trajnostnega razvoja čebelarskega turizma v Sloveniji. V teoretičnem delu so uporabljene metode deskripcije, kompilacije in induktivno-deduktivna metoda. V praktičnem delu je bila izvedena kvantitativna raziskava med slovenskimi čebelarji. S pomočjo ankete je ugotovljen odnos anketirancev do trajnostnega čebelarskega turizma. Prvi del ankete je obsegal merjenje odnosa do razvoja trajnostnega čebelarskega turizma, v drugem delu pa so bila vprašanja namenjena demografskim dejavnikom. Anketa je bila v spletni obliki. V vzorec so bili zajeti slovenski čebelarji, člani različnih čebelarskih društev v Sloveniji. V anketi je sodelovalo 396 oseb. Podatki iz ankete so bili obdelani s pomočjo programa IBM SPSS. Ugotovljeno je, da imajo slovenski čebelarji pozitiven odnos do trajnostnega razvoja turizma čebelarstva, medtem ko od demografskih dejavnikov le izobrazba vpliva na odnos do trajnostnega razvoja turizma čebelarstva, in sicer na način, da imajo bolj izobraženi pozitivnejši odnos do trajnostnega razvoja turizma čebelarstva. Čebelarski turizem bi lahko imel pomembno vlogo pri spodbujanju razvoja nacionalnega turizma v Sloveniji, saj je čebelarstvo v Sloveniji že zdaj dobro prepoznavno. Vendar pa je za dosego zastavljenega cilja pomembno, da se vključijo vlada in lokalne oblasti, ki spodbujajo razvoj čebelarstva v regijah in pomagajo z možnostmi realizacije. V nadaljevanju raziskovanja bi bilo smotrno raziskavo razširiti tudi s kvalitativno metodo, in sicer z izvedbo poglobljenih intervjujev med ponudniki čebelarskega turizma, s čimer bi dobili poglobljen vpogled v odnos slovenskih čebelarjev, ki se ukvarjajo s čebelarskim turizmom, do trajnostnega čebelarskega turizma.
Ključne besede: Čebelarstvo, turizem, trajnostni turizem, čebelarski turizem, trajnostni čebelarski turizem
Objavljeno v ReVIS: 28.01.2025; Ogledov: 372; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,31 MB) |
539. OPTIMIZACIJA IZRABE ODPADNE LESNE BIOMASE V ENERGETSKE NAMENEMihael Keršmanc, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga zajema izrabo odpadne lesne biomase v namene soproizvodnje toplote in električne energije v kombinaciji s proizvodnjo električne energije iz sončne elektrarne. Diplomsko delo temelji na primeru podjetja iz Slovenije. Preučene so bile zakonodajne smernice oziroma omejitve takšnih investicij. Pregledani so bili tudi kazalniki obnovljivih virov energije v kombinaciji z usmeritvami glede učinkovite rabe energije. Na osnovi energetskega poročila podjetja se je izdelal tehnični, ekonomski in okoljski izračun investicij v obnovljive vire energije.
Ključne besede: SPTE, biomasa, elektrika, optimizacija, fotovoltaika.
Objavljeno v ReVIS: 28.01.2025; Ogledov: 491; Prenosov: 6
Celotno besedilo (3,41 MB) |
540. |
