121. Medkulturno delovno okolje na Dunaju : magistrska nalogaTea Peterka, 2017, magistrsko delo Ključne besede: delovno okolje, medkulturnost, medkulturna inteligentnost, integracija, medkulturno komuniciranje, medkulturni odnosi, zadovoljstvo, delovno mesto, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2017; Ogledov: 3216; Prenosov: 148
 Celotno besedilo (2,06 MB) |
122. Zadovoljstvo gostov v Apartmajih in wellnessu Skok Mozirje : magistrska nalogaKarlika Krivec, 2017, magistrsko delo Ključne besede: turizem, turistične storitve, počitniška stanovanja, velnes, zadovoljstvo gostov, merjenje zadovoljstva, odnosi s kupci, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2017; Ogledov: 3205; Prenosov: 226
Celotno besedilo (1,45 MB) |
123. |
124. |
125. Primerjalna analiza evropskih integracijskih načrtov Richarda Coudenhove-Kalergija, Roberta Schumana in Jeana Monneta : magistrsko deloMartina Arh, 2012, magistrsko delo Ključne besede: mednarodni odnosi, politična zgodovina, evropska integracija, panevropsko gibanje, Monnetov plan, Schumanova deklaracija, Evropa
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2017; Ogledov: 2828; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,03 MB) |
126. |
127. Motivacija zaposlenih, kot temelj uspešnega podjetjaMartina Grešovnik, 2017, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Kako motivirati zaposlene, da bi delali boljše, bolj produktivno, ustvarjalno in bili ob tem zadovoljni, je eno od ključnih menedžerskih vprašanj. Izbira ustreznih motivacijskih orodij je zelo pomembna, saj motivirani ljudje bolje delajo in so bolj predani podjetju, posledično pa vplivajo na poslovni uspeh. Tako pridemo tudi do vprašanja, zakaj ljudje delamo. Enostavnega odgovora ni. Mnogi delajo, da si zagotovijo materialne potrebe, drugi delajo, da bi se uveljavili v določeni organizaciji, tretji pa radi opravljajo svoje delo. Motivi, zakaj človek dela, so torej različni.
Pomembno pa je tudi, da posameznik pozna cilje organizacije, vizijo, strategijo in kateri so tisti cilji, ki jih hoče vodja organizacije doseči. Nepoznavanje načrtov in ciljev podjetja vodi v nekakovostno opravljanje dela. Pri takih primerih zaposleni ne morejo biti motivirani za delo, ki ga opravljajo, saj če jim vodja ne predstavi ciljev podjetja, nimajo nobenega zagona za dobro opravljeno delo.
V diplomskem delu sem se osredotočila na proučevanje vpliva motivacije zaposlenih na uspešnost podjetja. Motivacija je povezana z nezadovoljenimi potrebami, ki posameznika spodbujajo, da jih zadovolji. Aktivira se šele takrat, ko si posameznik zastavi življenjske cilje, ima želje in vizijo. Zastavljeni cilji, hotenja so tisto, kar začne posameznika motivirati, da začne svojo pot do uresničitve svojih želja in ciljev.
Namen diplomskega dela je raziskati teoretični pomen motivacije zaposlenih in opraviti empirično raziskavo v izbranem podjetju, s katero želimo ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki posameznika spodbujajo k zavzetosti za delo, ki vodi do uspešnosti celotnega podjetja. Z empirično raziskavo, s katero sem analizirala predvsem dejavnike, ki vplivajo na motiviranost zaposlenih, sem ugotovila, da je zaposlenim glavni motivacijski dejavnik plača, kar je razvidno iz rezultatov pri postavljeni hipotezi 2. Kljub temu pa je iz hipoteze 1 razvidno, da jim takoj za plačo veliko pomeni tudi pohvala. Prav tako ugotavljam, da anketirani motiviranost povezujejo z individualno uspešnostjo in uspešnostjo organizacije.
Ključne besede: Ključne besede: motivacija, zaposleni, uspešnost podjetja, motivacijski dejavniki, komunikacija, odnosi, kariera.
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2017; Ogledov: 5761; Prenosov: 421
Celotno besedilo (982,30 KB) |
128. |
129. |
130. Evropska unija : soft power v mednarodni skupnostiMaruša Marinič, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Evropska unija % soft power v mednarodni skupnosti: moč in nemoč skupne zunanje in varnostne politike smo preučili delovanje EU in njene SZVP. Evropska unija vodi svojo lastno zunanjo in varnostno politiko, ki jo je postopoma razvila skozi desetletja in ji omogoča, da v svetovnih zadevah nastopa in ukrepa enotno. 28 držav članic EU ima tako zaradi skupnega nastopa v svetu večjo težo in pomen, kot če bi vsaka posamezno vodila svojo ločeno politiko. Mehka moč je opredeljena kot moč, ki temelji na silah privlačnosti. Zanimalo nas je, kaj je tisto, kar dela EU privlačno za druge, in kaj je tisto, s čimer EU v mednarodni skupnosti uveljavlja svoje vrednote, interese in cilje. Na kratko smo se dotaknili teme o mednarodnih odnosih in opisali teorije. Nato smo prešli na koncept moči: na trdo, mehko in pametno moč. V osrednjem delu naloge smo predstavili delovanje SZVP, pisali o sredstvih prisiljevanja, vlogi kulture in kulturnih razlikah ter vlogi človekovih pravic v zunanji politiki. Nato smo nekaj besed namenili prihodnosti EU, s čimer smo odprli vprašanje, ali SZVP resnično deluje; ali so torej države članice del svoje suverenosti dejansko prenesle na institucije EU. Zanimalo nas je tudi, kako se EU odziva na krizne situacije, kar smo preučili na dveh primerih. Preučili smo odziv EU na krizne razmere v Libiji in odziv na ukrajinsko krizo. V zadnjem delu naloge smo se dotaknili tudi odziva javnosti v povezavi z evroskepticizmom, ki je v ospredje stopil šele z volitvami v Evropski parlament leta 2014, in se na podlagi celotnega magistrskega dela vprašali še o prihodnosti EU.
Ključne besede: mednarodni odnosi, varnostna politika, mehka moč, človekove pravice, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2017; Ogledov: 5392; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1,74 MB) |
