1. Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji : magistrsko deloRobert Letić, 2023, magistrsko delo Opis: V slovenskem šolskem sistemu prevladuje oblika klasičnega izobraževanja, kjer pouk poteka fizično v šoli ob prisotnosti učitelja in učenca. Pred epidemijo covid-19 je v Sloveniji prevladovala klasična oblika izobraževanja v šoli, saj izobraževanje na daljavo ni bilo širše znano vzgojno izobraževalnim zavodom. Vendar pa je s prihodom epidemije in začasnim zaprtjem šol izobraževanje na daljavo postalo edini način izvajanja pouka. Za namen preučevanja, kako so se vzgojno-izobraževalni zavodi spopadali z izvajanjem izobraževanja na daljavo med obdobjem popolnega zaprtja šolskih zavodov, smo v drugem delu magistrske naloge izvedli raziskavo, v sklopu katere smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja. Namen magistrskega raziskovalnega dela je ugotoviti, kako so izobraževanje na daljavo zaznavali ravnatelji izbranih srednjih šol v Sloveniji ter kako so usmerjali in organizirali delo v kolektivu v času popolnega zaprtja šol. V magistrskem delu smo uporabili različne metode raziskovanja, pri čemer izpostavljamo sociološko empirično metodo, v sklopu katere smo se poslužili kvalitativne metode raziskovanja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo strukturiranega intervjuja z naključno izbranimi ravnatelji srednjih šol iz posamezne statistične regije. Ugotovili smo, da večina ravnateljev meni, da niso imeli dovolj strokovne podpore za izvajanje pouka na daljavo v času epidemije covid-19. Hkrati so bili vsi ravnatelji enotni, da je prehod na izobraževanje na daljavo prinesel številne težave, s katerimi so se šole morale spopasti. Kot najpogostejše težave, ki so jih ravnatelji izpostavili, so bile: računalniška oprema in internetna povezava, praktično izobraževanje ter prepozna navodila pristojnih inštitucij. Izobraževanje na daljavo je v času epidemije covid-19 postala ključna oblika izobraževanja, za katero menimo, da se bo v prihodnosti verjetno še naprej razvijala. Raziskava, ki smo jo izvedli, je poudarila izzive in pomanjkljivosti, s katerimi so se vzgojno-izobraževalni zavodi soočali. Pridobljeni rezultati lahko služijo kot pomembna podlaga stroki pri nadaljnjem raziskovanju in krepitvi digitalnih kompetenc. S tem bodo vzgojno-izobraževalni zavodi bolje pripravljeni na morebitne prihodnje krize, ki zahtevajo izobraževanje na daljavo.
Ključne besede: izobraževanje, učenje, izobraževanje na daljavo, epidemija covid19, šola, ravnatelji
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 568; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (981,76 KB) |
2. Zaposlovanje v državni upravi v luči učinkovitejše porabe proračunskih sredstev : magistrsko deloDamir Kolar, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se podrobno poglobili v relevantno zakonodajo na področju zaposlovanja in skozi analizo zakonskih okvirov natančno predstavili način zaposlovanja v javni upravi. Z analizo podatkov o novih zaposlitvah, premestitvah in napredovanjih, ki nam jih je ob upoštevanju varovanja osebnih podatkov iz centralne kadrovske evidence v obliki statističnih podatkov zagotovilo Ministrstvo za javno upravo, smo iskali odgovor na vprašanje, ali obstajajo vzorci, ki nakazujejo deviacijo od zasledovanja cilja profesionalne državne uprave. Z omenjenima analizama smo iskali in tudi dobili odgovor na raziskovalno vprašanje »Ali do koruptivnih praks pri zaposlovanju v javni upravi prihaja zaradi nedosledne implementacije zakonodaje ali pa je zakonodaja neustrezna?«. Z normativno metodo smo analizirali relevantne zakone s področja zaposlovanja, z deduktivno in induktivno metodo pa smo interpretirali rezultate analize zaposlovanja v zadnjem letu in pol. Ker je analiza področne zakonodaje pokazala, da v nekaterih primerih dopušča hojo po robu in izigravanje, analiza navedenih podatkov pa pokazala, da obstajajo splošni vzorci ravnanj, ki pomenijo odstop od zasledovanja cilja profesionalne državne uprave in načela strokovne neodvisnosti državne uprave, te ugotovitve predstavljajo tudi podlago za pripravo sistemskih sprememb na področju uslužbenskega sistema in sistema zaposlovanja. Namen analize nikakor ni presoja zakonitosti posameznih postopkov zaposlitev v predmetnem obdobju, saj presojanje zakonitosti zaposlovanja v konkretnih primerih ni v pristojnosti avtorja, ampak v pristojnosti inšpekcijskih organov, ki nadzirajo pravilnost izvajanja predpisov s tega področja.
Ključne besede: korupcija, zakonodaja, zaposlovanje v javni upravi, enakost, pravice
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 415; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,06 MB) |
3. Posebnosti pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v zdravstvu : magistrsko deloMateja Robnik, 2023, magistrsko delo Opis: Javna naročila ureja Zakon o javnem naročanju. Magistrsko delo obravnava javna naročila na splošno in kako javna naročila potekajo v zdravstvu. Predstavili smo zgodovino javnih naročil v Sloveniji, pravno podlago za javna naročila, načela javnega naročanja in vrste postopkov javnega naročanja ter primerjali javna naročila v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Prikazali smo, kako javno naročilo poteka po posameznih fazah. Analizirali smo, s kakšnimi težavami se naročniki v zdravstvu srečujejo pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo naročila, in sicer pri analizi trga pred začetkom javnega naročila, pri vplivu strokovne komisije na sodelovanje pri analizi trga, pri izračunu ocenjene vrednosti, pri pripravi tehničnih specifikacij, pri merilu za izbor in pogojih za sodelovanje, pri izbiri postopka javnega naročila, pri razdelitvi naročila na sklope in pri izbiri tipa pogodbe. Predstavili smo tudi problematiko donacij v zdravstvu, ki vplivajo na javna naročila, in usposobljenost kadra, ki se ukvarja z javnimi naročili v zdravstvu. Namen magistrske naloge je, da predstavimo in preučimo področje javnega naročanja v Sloveniji in da dobimo odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Na enostaven način nam prikazuje, kaj je bistvo javnih naročil in kako potekajo. Predvsem pa prikazuje, kje se naročniki v zdravstvu srečujejo s težavami pri poteku javnega naročila ter kakšen manevrski prostor imajo naročniki v zdravstvu pri pripravi tehničnih specifikacij, da ne bi le-te bile diskriminatorne in neenakopravne
Ključne besede: javna naročila, Zakon o javnem naročanju, zdravstvo, dokumentacija v zvezi z oddajo naročila, tehnične specifikacije, naročniki
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 531; Prenosov: 49
Celotno besedilo (742,72 KB) |
4. Analiza napredovanj učiteljev v nazive v Srednji šoli Jesenice : magistrsko deloPetra Teraž, 2023, magistrsko delo Opis: Temelj vsake organizacije so ljudje in njihova sposobnost, ustvarjalnost, znanje in veščine, ki se kažejo v njihovih storitvah. Napredovanje je zelo pomemben dejavnik poklicnega in osebnostnega razvoja posameznika. Pravičen in dober sistem je zato še kako pomemben za učitelja, ki mora imeti dovolj možnosti, da lahko kot posameznik razvije svoje potenciale in jih nadgrajuje. Napredovanja se morajo odražati v delu, pomeniti morajo spodbudo za še boljše, ustvarjalnejše delo. Vendar praksa včasih pokaže drugačne rezultate od pričakovanih. Za celotno družbo je pomembno, kako bodo učitelji razvijali ne le svojo osebno, temveč tudi poklicno identiteto. Kako bodo skrbeli za svoj karierni razvoj in kakšen pomen temu daje njihovo strokovno okolje. Sodobni učitelj mora imeti vrsto kompetenc, med drugim tudi globalno razsežnost, pozitiven odnos do kulturne in narodnostne pestrosti, mobilnost, obvladovanje komunikacijske tehnologije in poznavanje ter uporabo številnih novih informacij. Pri analizi smo ugotovili, da je napredovanje v naziv motivator za boljše delo. Učitelji z višjim nazivom opravljajo svoje delo bolj kakovostno, saj so s svojim dodatnim usposabljanjem in izpopolnjevanjem ter strokovnim delom pridobili dodatne kompetence za delo. Napredovanje v nazive nam pokaže, da je tako kot poklicni tudi osebni razvoj izrazitejši z višjim napredovanjem.
Ključne besede: učitelj, kariera, napredovanje v naziv, poklicni razvoj učitelja, osebni razvoj učitelja
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 595; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,11 MB) |
5. Ravnanje z dokumentarnim gradivom v Mestni občini Ptuj : magistrsko deloSuzana Herak, 2023, magistrsko delo Opis: Vsaka organizacija se v javni upravi srečuje z dokumentarnim gradivom, katerega je zelo veliko. Kako z njim rokovati in ga evidentirati, natančno poznajo zaposleni javni uslužbenci v glavni pisarni. Brez njih si dela z dokumentarnim gradivom ne moremo predstavljati, še manj pa izvrševati. Ker nas je zanimalo ali javni uslužbenci dovolj dobro poznajo delo z dokumentarnim gradivom, smo si zastavili raziskovalno vprašanje: Ali zaposleni v Občinski upravi Mestne občini Ptuj pravilno ravnajo z dokumentarnim gradivom? V prvem delu diplomskega dela smo opisali in spoznali kaj je dokumentarno gradivo, kakšne vrste dokumentarnega gradiva poznamo, kako z njim rokujemo, ga razvrščamo in kako ga arhiviramo. Dotaknili smo se definicije javne uprave in javnih uslužbencev ter lokalne samouprave, predvsem ustanovitve občin in mestnih občin ter njihovih nalog. Navedli smo tudi tehnične pogoje za delo, brez katerih ne moremo poslovati. V drugem delu diplomskega dela smo opisali kako z dokumentarnim gradivom ravnajo v Mestni občini Ptuj. Ugotovili smo, da imajo zaradi uvedbe novega dokumentnega sistema za ravnanje z dokumentarnim gradivom težave zaposleni, predvsem starejša populacija ljudi. Predlagali smo ukrepe za izboljšanje dela z dokumentarnim gradivom. Prav tako smo ugotovili, da se vodstvo Mestne občine Ptuj trudi izboljšati odnos zaposlenih do ravnanja z dokumentarnim gradivom na način, da redno izobražuje svoje zaposlene.
Ključne besede: dokumentarno gradivo, javna uprava, glavna pisarna, lokalna samouprava, mestna občina, javni uslužbenci
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 649; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,39 MB) |
6. Pridobivanje državljanstva v Republiki Sloveniji z izredno naturalizacijo iz gospodarskih razlogov : diplomsko deloDuna Puh, 2022, diplomsko delo Opis: Državljanstvo se odraža kot pripadnost in povezanost določene osebe z državo, ta vez pa je lahko različnih oblik. Državljanstvo se v Republiki Sloveniji lahko pridobi po rodu, z redno naturalizacijo ali z izredno naturalizacijo, če je sprejem osebe v državljanstvo v interesu države. Eden izmed možnih razlogov je gospodarski interes, ki pa je v slovenskem sistemu opredeljen bolj opisno, saj Slovenija ne ponuja konkretnega programa za podelitev državljanstva na podlagi investicije, kakor to ponujajo nekatere druge države članice Evropske unije. Z deskriptivno metodo opišemo slovenske zahteve in postopke pridobitve državljanstva z izredno naturalizacijo, predvsem z uporabo pravnih virov, z analitično metodo pa za poglobljeno raziskavo tega področja opravimo primerjalno analizo Irske in Cipra, saj sta to dve primerljivi državi znotraj Evropske unije. Program podelitve državljanstva na podlagi investicije na Cipru je zanimiv, ker nazorno predstavlja možna tveganja in pomen učinkovitega nadzora nad njimi ter posledice njihovega slabega obvladovanja (ukinitev programa), medtem ko ima Irska uveljavljen program podelitve dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi investicije in lahko predstavlja dober zgled Sloveniji. Na koncu na podlagi ugotovitev podamo predloge sprememb oziroma izboljšav, ki bi jih Slovenija lahko naredila na tem področju, saj menimo, da bi z uvedbo podobnega programa, kakor ga ponuja Irska, lahko pripomogla h gospodarskemu razvoju države zaradi prihodkov iz naslova tujih investicij.
Ključne besede: državljanstvo, izredna naturalizacija, gospodarski razlogi, tuje investicije, program CBI, program RBI, državljanstvo EU
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2023; Ogledov: 670; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,41 MB) |
7. Vključujoče delovne okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu : doktorska disertacijaDanijela Kralj, 2022, doktorska disertacija Opis: Značilnost današnje družbe so kompleksni problemi in izzivi v naravnem okolju in družbenem prostoru. V teh dinamičnih in negotovih razmerah se je zdravstvo razvilo in se razvija kot čedalje bolj kompleksen sistem. Za učinkovitost zdravstvenega sistema, zdravstevnih ustanov, osebja, procesov in procesnih timov že dolgo več ne zadošča tradicionalno razmišljanje in delovanje. Kajti tudi zdravstvo ne more več brez interdisciplinarnega, medpodročnega in vključujočega povezovanja in sodelovanja. V povezavi s tem je vse bolj izrazita potreba po novih poklicnih znanjih in veščinah, pristojnostih in kompetencah ter enakih možnostih za vključujoče medpoklicno sodelovanje. Čeprav je ta pristop v svetu že uveljavljen, v Sloveniji o tem ni prav veliko znanstvenih del. Obravnavana tema Vključujoče delovno okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu s celostnim in povezljivim, integrativnim pristopom ter rezultati teoretičnega in empiričnega dela je zato edinstven in izviren prispevk k nadaljnjemu proučevanju tega modela. Slednji prihaja v času institucionalnih napovedi o velikih spremembah zdravstvenega sistema in povečanju odpornosti po krizi s pandemijo COVID-19. S tem ima pričujoče doktrosko delo še dodano in uporabno (apliaktivno) vrednost. S prevladujočo teorijo normativne integracije, institucionalizacije in socializacije smo omenjeni model eksperimentalno že preizkusili v zdravstvu. Njegov okvir zajema teoretični in empirični del. Ugotovitve poudarjajo pomen vključujočega delovnega okolja za medpoklicno sodelovanje v zdravstvu. Na nov in učinkovitejši način kažejo na tako rekoč še ne povsem odkrit transformacijski potencial, ki z izboljšanjem medpoklicnega sodelovanja hkrati prispeva k večji odpornosti in prilagodljivosti zdravstva v današnjih razmerah visoke negotovosti s tveganji novih bolezni in pandemij ter odklonskih ravnanj ljudi. Na podlagi rezultatov v empiričnem delu raziskovanja smo tako s teoretičnega kot z uporabnega (aplikativnega) vidika potrdili, da pri tej doktorski disertaciji z naslovom Vključujoče delovno okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu gre za nov in učinkovitejši pristop k izboljšanju medpoklicnih odnosov v zdravstvu.
Ključne besede: komunikacija, medpoklicno sodelovanje, vključujoče delovne okolje, vključujoče vodenje, vključujoča organizacijska klima
Objavljeno v ReVIS: 12.01.2023; Ogledov: 811; Prenosov: 88
Celotno besedilo (2,81 MB) |
8. (Ne)zaupanje v ukrepe digitalizacije in umetno inteligenco pri razvoju javne uprave : magistrsko deloAlenka Senica, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pregled stanja digitalizacije s poudarkom na raziskovanju stopnje zaupanja v digitalne storitve in javno upravo. V letu 2020 se je izteklo desetletno obdobje, za katero je Evropska komisija s sprejeto Digitalno agendo napovedala pospešen razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Uresničitev Digitalne agende naj bi vsem državljanom Evrope zagotavljala varno uporabo spletnih storitev, dostopnost do interneta, možnost uporabe spletnih storitev, IKT-storitev, čezmejnih storitev, izboljšanje digitalne pismenosti, razvoj inovacij in novih storitev, povečanje digitalne pismenosti in uporabe e-storitev (e-uprava, e-bančništvo, e-zdravje). Namen magistrskega dela je predstavitev in pomen digitalizacije ter prikaz stanja digitalizacije in stopnje uporabe digitalnih storitev v Sloveniji, v primerjavi z ostalimi državami, članicami Evropske unije. Prvi del raziskovanja obsega pregled in primerjavo stanja digitalizacije na področju povezljivosti, človeškega kapitala, digitalnih javnih storitev, e-uprave, 5G in umetne inteligence. Stanje kazalnikov za Slovenijo se bo primerjalo s stanjem kazalnikov za še štiri izbrane države, članice Evropske unije, in sicer: Dansko, Finsko, Nemčijo in Portugalsko. Prvi del raziskovanja se bo zaključil s povzetki ugotovitev in s primeri dobrih praks, ki bi jih lahko povzela Slovenija, če bi se želela postaviti na zemljevid vodilnih digitalnih držav na svetu. Drugi, osrednji del magistrskega dela zajema anketno raziskavo, v kateri se bo raziskalo povezavo med stopnjo zaupanja uporabnikov v digitalizacijo ter razloge za (ne)uporabo digitalnih javnih storitev. Preverila se bo pogostost uporabe internetnih storitev v povezavi s stopnjo zaupanja v digitalne javne storitve. V zaključnem delu bodo povzeti izsledki rezultatov ankete o stopnji zaupanja v digitalne storitve in uporabo e-uprave. Sledi napoved razvoja digitalizacije v naslednjem desetletju in napoved razvoja 5G, skupaj z varnim in moralno sprejemljivim uvajanjem umetne inteligence v vse dejavnosti javnega in družbenega življenja. Na podlagi raziskovalnega dela bodo na koncu podani koristni predlogi za bolj zaupanja vredno, bolj odprto in na splošno bolj uporabno e-upravo v Sloveniji.
Ključne besede: digitalizacija, e-uprava, javna uprava, digitalne javne storitve, umetna inteligenca, (ne)zaupanje v javno upravo, Digitalna agenda, 5G
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2022; Ogledov: 820; Prenosov: 126
Celotno besedilo (2,17 MB) |
9. Krepitev odpornosti proti stresu na delovnem mestu v občinski upravi : magistrsko deloAna Jurjevčič, 2022, magistrsko delo Opis: Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je pomembna z vidika posameznikovega profesionalnega uspeha kot tudi z vidika osebnega uspeha. Zdravi zaposleni so koristni za organizacijo, zato bi morala biti skrb za zdravo in urejeno delovno okolje, v katerem se zaposleni dobro počutijo in krepijo svoje zdravje, v katerem je vzpostavljena dobra komunikacija med vsemi zaposlenimi, in kjer je omogočena ustvarjalnost in spontanost zaposlenih, del vsakdanjih prizadevanj vsake organizacije. Zaposleni na delovnem mestu preživijo vsaj 8 ur na dan, zato je pomembno, da se tam dobro počutijo, s čimer se doseže večje zadovoljstvo, boljša motiviranost, produktivnost in učinkovitost zaposlenih. Zdrava delovna mesta lahko pripomorejo k boljšemu poslovanju organizacije, zato je spodbujanje zdravih delovnih mest smiselno, saj prinaša prednosti tudi za delodajalce. Največ stresnih situacij doživimo ponavadi v svojem delovnem okolju, saj tam preživimo skoraj več časa kot v svojem domačem okolju, zato je tudi pojav stresa na delovnem mestu pogostejši. Stres je sestavni del našega življenja, zato se mu ne moremo povsem izogniti. Pri obvladovanju stresa lahko organizacije pomagajo zaposlenim na način, da uvedejo strategije za spreminjanje delovnega okolja, s katerimi bi zmanjšale jakost stresorjev v delovnem okolju. Z uvedbo promocije zdravja na delovnem mestu, katere bistvo je vključenost vseh zaposlenih v sam proces ter upoštevanje njihovih potreb glede organizacije dela in njihovega delovnega mesta, organizacija lahko izboljša svoje delovanje. Pri izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu si organizacije pomagajo z izdelavo programa promocije zdravja na delovnem mestu, ki vsebuje ukrepe/aktivnosti ter način spremljanja in vrednotenje le-tega in na podlagi katerega je mogoče izboljšati zdravje in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu.
Ključne besede: zdravje, stres, organizacija, delovno okolje, delovno mesto, strategije za krepitev odpornosti proti stresu, promocija zdravja na delovnem mestu
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2022; Ogledov: 725; Prenosov: 66
Celotno besedilo (2,20 MB) |
10. Prihodnost učinkovitejšega javnega upravljanja v lokalnih skupnostih : magistrsko deloMirko Cvetko, 2022, magistrsko delo Opis: Za uresničevanje učinkovitega upravljanja v upravah lokalnih skupnosti je osnovni pogoj zmanjševanje birokracije v sistemu upravljanja. Slednja ni odvisna le od sposobnih občinskih uprav, ampak predvsem od institucij, ki delujejo na nivoju države. Kakšno je njihovo pravno delovanje, je povsem podvrženo področni zakonodaji, ki je velikokrat prezapletena in premalo določna. Interpretacija posameznih zakonskih predpisov daje prevečkrat možnosti različnega razumevanja, ki ga uslužbenci razlagajo na različne načine. Številni postopki prav zaradi slednjega končajo na ustavnem sodišču, kjer so posamezna zakonska določila predmet pravne presoje. Slovenija je po osamosvojitvi posebno pozornost namenila ustanavljanju novih občin. Občine iz obdobja pred letom 1991 so bile velike in so posledično predstavljale močan vpliv države na njihovo delovanje. Tovrstno centralistično delovanje lokalnih skupnosti in države je predstavljalo pomembno oviro pri nastanku demokracije v novi demokratični družbi. V demokraciji je v ospredju posameznik, ki odloča in usmerja družbeni razvoj. Ustanovitev številnih novih občin je na področju lokalne samouprave prineslo nov zagon, ki je izhajal iz legitimne pravice posameznika, da želi biti slišan in upoštevan v družbi. Govorimo o decentralizaciji, ki je predpogoj za uspešno in učinkovito upravljanje v družbi. Žal do polnosti decentralizacije v slovenski družbi manjka še en pomemben korak, in sicer z ustanovitvijo pokrajin, ki jih Slovenija še vedno nima. Potreba po prenosu odločanja na nižji nivo bi morala predstavljati politično voljo, ki bi jo naj udejanjal zakonodajalec. Kvaliteta upravljanja je v zadnjih letih usmerjena k vedno večji digitalizaciji sistema. Izkušnje, ki smo jim priča v zadnjem letu in so neposredno vezane na pandemijo COVID-19, nas vodijo k prepričanju, da je digitalizacija kot edina možna pot upravljanja v času pandemije lahko način zelo uspešnega upravljanja tudi v naši prihodnosti. Razvoj tehnologij s tega področja je brezmejno in ponuja kvaliteto uspešnega upravljanja. Za uspešno uvajanje digitalizacije je potreben celovit pristop, ki bo ponujal zanesljive in prilagojene storitve. Tradicionalne oblike predpisov ne bodo delovale, zato zahtevajo spremembo paradigme pri strateškem razmišljanju in sprejemanju zakonodaje.
Ključne besede: lokalna skupnost, občinska uprava, demokracija, javne potrebe, centralizacija, decentralizacija, birokracija, državne institucije, pokrajine, digitalizacija
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 667; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,38 MB) |
