111. |
112. |
113. |
114. |
115. |
116. |
117. |
118. |
119. Bančne garancije v stečajnem postopku : magistrsko deloPetra Šantak, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava neodvisne bančne garancije. Uvodoma so povzete glavne značilnosti neodvisnih bančnih garancij, delitev glede na njihov namen in pravno naravo, primerjava z ostalimi instituti zavarovanj ter njihova ureditev v slovenskem in mednarodnem pravu. V preostalem delu avtorica predvsem poskuša odgovoriti na vprašanja, povezana z neupravičenim pozivom za plačilo zneska iz neodvisne bančne garancije, zlasti s preučevanjem predpostavk za neupravičen poziv. Obravnava torej primere, ko so pogoji iz bančne garancije izpolnjeni in bi zato garant moral izplačati znesek, a je obenem izkazano, da do kršitve temeljnega posla ni prišlo in je zato upravičenec neutemeljeno zahteval izplačilo garantiranega zneska. V povezavi s tem je predstavljena tudi problematika zlorabe pravic iz bančne garancije v primeru stečaja nad nalogodajalcem in možnost zavarovanja terjatve garanta v takšnih primerih. Garant namreč ostane v zavezi do upravičenca iz bančne garancije vse do izteka veljavnosti garancije, ne glede na posledice končanja stečajnega postopka. Magistrsko delo poskuša skozi analizo pravne teorije in sodne prakse celovito izpostaviti problematiko neupravičenega poziva ter poiskati rešitve v smislu preprečitve neupravičenega poziva. Slovenska zakonodaja ne vsebuje določil, na podlagi katerih bi lahko garant zavrnil neupravičen poziv za plačilo garantiranega zneska. Izplačilo garantiranega zneska lahko preprečimo z izdajo začasne odredbe. Rizikom zlorabe pravic iz neodvisne bančne garancije se ni mogoče popolnoma izogniti, vendar se lahko garanti pred njim zavarujejo predvsem z ustreznim stipuliranjem garancijskih določb ter z obvestitvijo nalogodajalca pred izplačilom zneska iz garancije.
Objavljeno v ReVIS: 12.11.2019; Ogledov: 2461; Prenosov: 265
 Celotno besedilo (625,26 KB) |
120. Molk upravnega organa : diplomsko deloPetra Kovic, 2019, diplomsko delo Opis: Osrednja tematika tega diplomskega dela je molk organa v upravnem postopku. Pisanje se osredotoča predvsem na to, kaj lahko oseba kot stranka v upravnem postopku stori, če na odgovor s strani organa čaka dlje od predvidenega. Izvorna ideja molka organa temelji predvsem na zahtevi, da mora biti zagotovljeno pravno sredstvo, ki ga lahko stranke (v našem primeru udeleženci upravnopravnih razmerij) uporabijo ter tako varujejo in uresničujejo svoje pravice. Če stranka s strani pristojnega organa v predpisanem roku ne dobi odgovora, se mora v postopku aktivirati sama. To lahko stori po zakonsko urejeni podlagi, ki molčečnost organa sanira s fikcijo negativne odločbe. S pomočjo zbiranja literature, ki je bila doslej napisana na temo molka organa, deskriptivno in nato z združevanjem bistvenega za stranko, ki se v postopku sreča z molkom, v celovito sliko, so predstavljeni koraki, ki jim stranka v postopku pred upravnim organom lahko sledi, kadar pride do neodzivnosti organa, in sicer od molka na prvi stopnji do možnosti upravnega spora, če je to potrebno. Čas je nezanemarljiv dejavnik, še toliko pomembnejši, ko gre za varovanje pravic posameznikov ter javnih koristi, saj so posledice zamud lahko precejšnje. Zato je usmerjanje k odločitvam v razumnem časovnem okviru pomembna težnja, ki zagotavlja učinkovitejše varstvo pravic strank v postopkih ob dejstvu, da je za aktiviranje razpoložljivih mehanizmov potrebna angažiranost stranke same.
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2019; Ogledov: 2515; Prenosov: 187
Celotno besedilo (272,64 KB) |
