101. Sodna oligarhija : magistrsko deloTjaša Ozimek, 2020, magistrsko delo Opis: Dediščina totalitarnega režima je velik del pravosodja v Sloveniji. Kljub osamosvojitvi od totalitarne države, v kateri so bile hudo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kjer pravna država ni delovala, pa je trenutno stanje drugačno od pričakovanega. Ustavna demokracija obstaja zgolj na papirju, prihaja pa do razhajanj med deklariranim in realnim. Slovenija namreč predstavlja državo z neodvisnim sodstvom, a odvisnimi sodniki. Slednje vodi v vse več kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer imunski sistem pravosodja ne deluje. Vodstvene strukture držijo oblast v svojih rokah, tudi za ceno kršitev teh temeljnih pravic, kar se odraža v številnih neustavnih sodnih odločbah. Pri tem nam Ustavno sodišče vrača upanje v pravno državo, pri čemer korektno in strokovno delo Ustavnega sodišča moti Vrhovno sodišče. Na pomembnih mestih v sodstvu sedijo ljudje, ki so navajeni ponižnosti, sebe pa doživljajo kot birokrata. Takšni sodniki se zatečejo k formalistični predstavi besed, se skrivajo za zakoni, črkami in besedami, in kot taki želijo ostati anonimni. Takšni sodniki delujejo v čredi, odgovornost za njihovo nestrokovno delo pa se na ta način razprši. Največja odgovornost za ne delovanje imunskega sistema sodstva gre predsedniku Vrhovnega sodišča, ki je v resnici prvi med enakimi, kar pomeni, da bi moral biti najboljši v vseh kvalitetah, ki jih sodnik mora imeti, njegovo pravno znanje bi moralo biti izstopajoče, predvsem pa mora biti izjemno moralna oseba. Vse našteto vodi v stanje v pravosodju, ki mu pravimo sodna oligarhija.
Objavljeno v ReVIS: 23.03.2020; Ogledov: 2677; Prenosov: 352
 Celotno besedilo (675,16 KB) |
102. |
103. Imuniteta diplomatskih in konzularnih prostorov v luči primera Khashoggi : magistrsko deloKristina Frančiška Samsa, 2020, magistrsko delo Opis: Države so že od antičnih časov priznavale poseben status tujih predstavnikov, zato so nekatera temeljna načela, ki se nanašajo na take predstavnike in prostore, v katerih delujejo, kot na primer nedotakljivost diplomatskih prostorov, stare kot prve civilizacije. Od takrat se je diplomatsko pravo nenehno razvijalo in spreminjalo, vendar so bistvena načela preživela ta razvoj. Pravila diplomatskega prava se nanašajo na vse države, saj ga le-te uporabljajo vsak dan v odnosih med seboj. Pravila diplomatskega prava so bila v veljavi že veliko pred sprejetjem temeljne kodifikacije Dunajske konvencije o diplomatskih in konzularnih odnosih. Nedavni dogodki so pokazali tendenco diplomatov in konzulov, da ne upoštevajo zakonodaje države sprejemnice, in tendenco k uveljavljanju diplomatske imunitete, da bi se izognili odgovornosti za storjena dejanja. Diplomatska imuniteta ima močan temelj, vendar morajo razlogi za njeno upravičenje biti uravnoteženi s potrebo po preprečevanju diplomatskega kriminala in potrebo po zaščiti pravic žrtev. Tako prihaja do kršitev diplomatske imunitete, ki posledično pomenijo kršitev mednarodnega prava. Problematika imunitete diplomatskih in konzularnih prostorov je prikazana na primeru umora novinarja Jamala Khashoggija. Novinarja in kritika savdske oblasti so ubili v konzularnih prostorih Savdske Arabije v Turčiji. Gre za hudo kaznivo dejanje storjeno v konzularnih prostorih, s strani oseb, ki naj ne bi bile varovane z diplomatsko imuniteto. Usmrtitev Khashoggija je pomenila vsaj tri različne kršitve mednarodnega prava. Zaskrbljujoče je, da je uboj Khashoggija doslej povzročil malo učinkovitih mednarodnih odzivov, bodisi pravnih, političnih ali diplomatskih. Pojavi se vprašanje, ali obstajajo učinkoviti mehanizmi za sankcioniranje kršitev diplomatskih imunitet.
Ključne besede: nedotakljivost, Jamal Khashoggi, univerzalna jurisdikcija, mednarodna skupnost
Objavljeno v ReVIS: 20.02.2020; Ogledov: 2361; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,02 MB) |
104. Mednarodno kazensko sodstvo od Nürnberga do ICC : magistrsko deloNina Keber, 2019, magistrsko delo Opis: Mednarodna skupnost je vzpostavila mednarodne sodne mehanizme za pregon in sojenje storilcem, odgovornih za mednarodna hudodelstva. Temeljni cilj magistrske naloge je predstaviti zapuščino mednarodnih kazenskih sodišč, vse od druge svetovne vojne pa do danes. Opisan je način ustanovitve sodišč in pravna podlaga za njihovo ustanovitev. S tem namenom sta v nalogi predstavljeni prvi ad hoc sodišči, ustanovljeni po drugi svetovni vojni, to sta Nürnberško in Tokijsko sodišče. Po več kot pol stoletja pa je Varnostni svet ZN ustanovil t. i. Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo, ki predstavlja velik prispevek k razvoju mednarodnega kazenskega sodstva. MKSJ pa je močno prispevalo k ustanovitvi prvega stalnega mednarodnega kazenskega sodišča, ki je bil ustanovljeno z Rimskim statutom leta 1998. Sodišča so pristojna za najhujša kazniva dejanja mednarodnega značaja, kot so genocid, vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in zadnje tudi za agresijo. V nalogi so opredeljene pristojnosti in razlike med vsemi opisanimi sodišči, sestava in delovanje sodišč, kazenske sankcije, izvrševanje le-teh in seveda sodna praksa. Cilj naloge je tudi opredeliti sodelovanje držav s sodiščema in njihove pristojnosti, predvsem zaradi njihovega zavračanja skozi celotno zgodovino, vse do danes. Z analizo sodne prakse je preverjena učinkovitost sodišč in pomen sojenj v okviru sodišč, predvsem MKSJ in MKS.
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2020; Ogledov: 2356; Prenosov: 170
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
105. Pravni, politični in medijski odzivi na odločitve Ustavnega sodišča v zadevi "Patria" : magistrsko deloMelita Matešič, 2019, magistrsko delo Opis: Nakup finskih vojaških oklepnikov 8 x 8 (patrij) preko javnega razpisa za potrebe slovenske vojske, velja za eno največjih gospodarsko-politično-pravnih afer v zgodovini samostojne Slovenije. Sprva gospodarska in politična afera je prerasla v mednarodno afero o sumih podkupovanj v več državah. Eden od obdolženih za kazniva dejanja dajanja obljub in sprejema nagrad za nezakonito posredovanje je bil tudi Janez Janša, nekdanji predsednik vlade in vodja politične opozicije v državi, zato ima zadeva ves čas močno politično konotacijo in se javno problematizira. Ideološka in politična razdvojenost Slovencev ima svoje korenine v pretekli in polpretekli zgodovini. V postopku odločanja o ustavnih pritožbah pritožnikov Janše, Črnkoviča in Krkoviča zoper obsodilne sodbe nižjih sodišč, Ustavno sodišče kot najvišja in zadnja sodna instanca v državi ugotovi kršitve Ustave in odloči, da se vse sodbe nižjih sodišč razveljavijo in da se zadeva dodeli drugemu sodniku Okrajnega sodišča v Ljubljani v novo odločanje. Odločitve Ustavno sodišče sprejme soglasno. V magistrski nalogi se ob predstavitvah odločitev Ustavnega sodišča in stališč ustavnih sodnikov v zadevi Patria osredotočimo na pravne, politične in medijske odzive na te odločitve. Preučujemo njihovo prepričljivost, strokovno težo in morebitno podvrženost vplivom ideološke ali politične pripadnosti. Ob tem se sprašujemo glede dopustnost kritike delovanja sodišč in podajanja kritike sodnih odločitev. Izpostavimo medijsko in politično instrumentalizacijo preteklosti in poskuse njene implementacije na dogodke in življenje v sedanjosti. S prikazom mednarodnih korupcijskih afer ugotavljamo, da gre pri (politični) korupciji za globalni sistemski pojav.
Ključne besede: Patria, medijski odzivi, pravni odzivi, politični odzivi
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2019; Ogledov: 2167; Prenosov: 0 |
106. Prepoved uporabe kemičnega orožja : Sirija - prizorišče hudodelstev zoper človeštvoDennis Heric, 2019, magistrsko delo Opis: Po odmevajočih besedah "nikoli več" po genocidu v Srebrenici se pod žarometi mednarodnih medijev ponovno bije ena izmed največjih humanitarnih kriz v zadnjih letih, kjer je bilo, med vsesplošnim kršenjem mednarodnega prava, uporabljeno tudi kemično orožje. Namen magistrskega dela je preučiti, zakaj - ob tako resnih kršitvah mednarodnega prava in človekovih pravic - v več kot osmih letih ni prišlo do uspešnega posredovanja mednarodne skupnosti. V magistrskem delu bo zato predstavljena (ne)uporaba doktrine dolžnosti zaščititi in z njo povezani razlogi za skoraj popolno ohromitev mednarodne skupnosti, ki tudi ob trdnih dokazih, da je bilo v Siriji uporabljeno prepovedano kemično orožje, situacijo zgolj nemočno opazuje. To pa čedalje bolj "spodkopava" verodostojnost za mir vzpostavljene organizacije Združenih narodov. V nalogi bo prikazano tudi, kaj vse se skriva za "večnimi veti" Rusije in Kitajske na vsak predlog, ki bi lahko potencialno končal nasilje v Siriji. S pomočjo analize in interpretacije bo opisan nastanek in potek državljanske vojne, z deskriptivno metodo pa bo, na podlagi različnih mednarodnopravnih aktov, analiziran pojem kemičnega orožja, njegovega učinka in njegove prepovedi uporabe ter delovanje organizacije za prepoved kemičnega orožja. Z aksiološko metodo bo nato opredeljena tudi vloga mednarodne skupnosti pri (ne)reševanju sirske krize in kaznovanju odgovornih. Pričakujem, da bo obravnavana tematika pripomogla k celovitemu razumevanju krize v Siriji in nemoči mednarodne skupnosti pri obravnavi in reševanju množičnih kršitev, vključno z uporabo prepovedanega kemičnega orožja.
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2019; Ogledov: 1953; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,18 MB) |
107. Obdavčitev dohodka iz zaposlitve slovenskih sezonskih delavcev, ki so doseženi v Avstriji : magistrsko deloMateja Pernuš, 2019, magistrsko delo Opis: Obravnavamo obdavčitev sezonskih migrantov, davčnih rezidentov Republike Slovenije. Zaposlitev v Avstriji nam vsem državljanom Evropske unije omogoča ena od štirih temeljnih ekonomskih svoboščin na notranjem trgu EU, prost pretok oseb. Na podlagi dohodkov iz zaposlitve smo dolžni plačevati davke. Delavci migranti so zavezani za plačilo dohodnine po t. i. "načelu obdavčitve po svetovnem dohodku". Zaradi tega bi lahko prišlo do dvojne obdavčitve, zato imajo države sklenjene Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Ker ni harmonizacije davkov, je področje neposrednih davkov v pristojnosti držav članic EU. Raziskujemo, ali se dnevne ter sezonske delavce migrante obravnava enako, vezano na Zakon o dohodnini in na Zakon o davčnem postopku, in ali so za svoje delo dvojno oz. dodatno obdavčeni. V pomoč so nam različne raziskovalne metode, z deskriptivno metodo predstavimo teorijo. Raziskovanja se lotimo deduktivno, hipotezi sta zasnovani sistematično. Z metodo deskripcije predstavimo dejstva, pomaga nam pri razčlenjevanju opredelitve pojma delavec migrant. Z analitično metodo iz razpoložljivih virov razberemo relevantne informacije. Rezultate povzamemo z metodo kompilacije. Z razlagalno metodo obrazložimo posamezne navedbe in dejstva. V zaključku z normativno metodo ovrednotimo pridobljene rezultate. Vseskozi pa si pomagamo z metodo neposredne udeležbe. Zaključujemo, da so delavci migranti obdavčeni dvakrat, prvič v državi zaposlitve ter ponovno, za razliko v davku, v državi rezidentstva. Težko pa govorimo o dvojni obdavčitvi, gre namreč za dodatno obdavčitev. Potrebno je spremeniti Zakon o dohodnini ter odpraviti sporno dodatno obdavčevanje. Obstaja tudi možnost spremembe mednarodne pogodbe z Avstrijo. Naloga odpira več možnosti nadaljnjega raziskovanja.
Objavljeno v ReVIS: 12.11.2019; Ogledov: 2452; Prenosov: 178
Celotno besedilo (2,25 MB) |
108. Pravica naroda do samoodločbe : magistrsko deloŠpela Globokar, 2019, magistrsko delo Opis: Pravica naroda do samoodločbe je mednarodno priznano pravno načelo že vse od vključitve v Ustanovno listino OZN leta 1945. Pravica naroda do samoodločbe pomeni, da si narod sam določa zunanjo in notranjo politično ureditev in delovanje. Notranja samoodločba pomeni uveljavljanje volje pri oblikovanju gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja znotraj že obstoječe države. Medtem ko zunanja samoodločba predstavlja situacijo, ko država svojemu narodu notranjo pravico odreče in lahko le ta uveljavlja t. i. zunanjo samoodločbo, vključujoč pravico do odcepitve. To opredelitev s pomočjo deskriptivne metode obravnava magistrsko delo v prvem delu. V nadaljevanju se posvečamo posameznim ureditvam, na eni strani velikega jugoslovanskega modela, kjer predstavimo organizacijski ustroj federacije, z vlogo Republike Slovenije, in s pomočjo zgodovinske metode predstavimo razloge za razpad Socialistične federativne republike Jugoslavije in uveljavljanje pravice naroda do samoodločbe s strani Republike Slovenije. Nato enako predstavimo Kraljevino Španijo ter na podlagi zgodovinske metode preidemo na vlogo Katalonije kot avtonomne enote znotraj Španije, nato pa z metodo kompilacije povzamemo ugotovitve različnih avtorjev glede katalonskega uveljavljanja pravice naroda do samoodločbe. Magistrsko delo zaključimo s primerjavo uresničitve pravice naroda do samoodločbe s strani Republike Slovenije in Katalonije ter skupne značilnosti in razlike poiščemo s pomočjo induktivne pravne metode. Ugotovili smo, da se kljub podobni konotaciji slovenska in katalonska uresničitev pravice naroda do samoodločbe bistveno razlikujeta, in sicer je ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije priznavala pravico naroda do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, vsem republikam, medtem ko ustava Kraljevine Španije take dikcije ne vsebuje in zagovarja zgolj en narod, in to španski.
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2019; Ogledov: 4268; Prenosov: 345
Celotno besedilo (1,01 MB) |
109. Na poti k uresničevanju arbitražne odločbe Republika Slovenija in Republika Hrvaška : magistrsko deloTea Ravnik, 2019, magistrsko delo Opis: Leta 1991, takoj po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije, je razmejitev teritorialnega morja med Slovenijo in Hrvaško v Piranskem zalivu pripeljala do spora med dvema neodvisnima in avtonomnima državama. Tržaški zaliv je bil razdeljen na dva bolj ali manj enaka dela, in sicer na italijanski del ter na del, ki je pripadel nekdanji Jugoslaviji. Razmejitveno območje je na eni strani omejevala hrvaška in slovenska obala ter podedovana italijanska meja na drugi strani. Kopenska meja med Slovenijo in Hrvaško se konča v Piranskem zalivu, ki dejansko leži znotraj Tržaškega zaliva. Ko se je mejni spor med državama iz bilateralne ravni prenesel na mednarodno raven, saj so se pristopna pogajanja prepletala z rešitvijo mejnega vprašanja, sta državi svoj spor prepustili v odločanje arbitražnemu sodišču, ki sta ga ustanovili leta 2009 s podpisanim arbitražnim sporazumom v Stockholmu. Leta 2017 je arbitražno sodišče izdalo končno arbitražno odločbo, s katero naj bi se mejni spod med bivšima jugoslovanskima republikama tudi zaključil. 29. junija je predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume predstavil razsodbo o poteku meja med Slovenijo ter Hrvaško. Slovenija in Hrvaška sta določili mejo na kopnem in na morju. Cilj magistrskega dela je celovit pregled slovensko-hrvaškega ozemeljskega spora, z največjim poudarkom na arbitražni odločbi iz junija leta 2017. Čeprav ima ta mejni spor svoj izvor že v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, se je v celoti razvil za časa osamosvojitve Slovenije in Hrvaške, ko se je prvič pojavilo vprašanje mejne opredelitve.
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2019; Ogledov: 1877; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1,89 MB) |
110. Pravica do dostojne smrti : magistrsko deloLucija Mlinarič, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava opredelitev pravice do dostojne smrti, načine, na katere se ta pravica lahko zagotavlja ter trenutno mnenje Slovencev in Slovenk o uporabi teh načinov v konkretnih primerih v praksi. Namen magistrskega dela je predstaviti vrste evtanazije in njim podobna dejanja, ugotoviti, katere vrste evtanazije in njim podobna dejanja se lahko uporabijo kot način za zagotavljanje pravice do dostojne smrti, in zbrati, analizirati ter predstaviti mnenje Slovencev in Slovenk o pravici do dostojne smrti in uporabi izbranih načinov za zagotavljanje pravice do dostojne smrti v Sloveniji. V magistrskem delu so opredeljeni ključni pojmi, predstavljene in med sabo primerjane so vrste evtanazij in njim podobna dejanja. Prvi del raziskovanja zaključuje analiza ankete, kjer so bili anketiranci vprašani, katere vrste evtanazije in njim podobne prakse podpirajo oz. ne podpirajo v Sloveniji. Drugi del magistrskega dela je osnovan na predstavitvi in opredelitvi primerov, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice obravnavalo v povezavi z evtanazijo in njej podobnimi dejanji. Predstavitvi primerov in izpostavitvi pomembnejših točk sodb, ki se navezujejo na pravico do življenja, prepoved mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ter človekovo dostojanstvo, sledi analiza anket, kjer so vprašanja zasnovana na konkretnih primerih. Osrednji del empiričnega raziskovanja zajema anketna raziskava mnenja o primerih, v katerih Slovenci in Slovenke podpirajo oz. ne podpirajo uporabe evtanazije in njej podobna dejanja v praksi. V zaključnem delu so povzete ugotovitve o definiciji pravice do dostojne smrti, o vrstah evtanazije in njim podobnih praksah ter o podpori legalizaciji načinov evtanazije v konkretnih primerih v Sloveniji.
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2019; Ogledov: 2961; Prenosov: 348
Celotno besedilo (1,01 MB) |
