211. |
212. |
213. Problematika "predhodnih vprašanj" pred sodiščem EU v Luksemburgu : diplomsko deloVanessa Marcola, 2016, diplomsko delo Opis: Postopek predhodnega odločanja je nedvomno eden izmed temeljnih gradnikov delovanja Evropske unije, saj z dialogom med avtonomnimi pravnimi redi držav članic in pravnim redom Evropske unije skrbi za enotno uporabo in razlago prava in s tem omogoča doseganje ciljev evropske integracije.V prvem delu diplomskega dela je predstavljena teoretična analiza razmerja med pravom Unije in nacionalnim pravnim redom držav članic, sledi ji analiza vloge nacionalnega sodnika v EU ter pomen in namen postopka predhodnega odločanja. V nadaljevanju so predstavljene nekatere postopkovne posebnosti in pravila glede uporabe instituta predhodnega odločanja. Predstavljena je razlika med pravico in dolžnostjo uporabe instituta predhodnega odločanja ter negativne posledice, ki zadenejo državo, ki ne sproži referenčnega vprašanja, čeprav bi ga morala. V zadnjem delu naloge pa so predstavljeni še učinki odločbe sodišča EU,s katero slednje odgovori na referenčno vprašanje.Veliko postopkovnih pravil oziroma njihovih izjem ni določenih s pozitivno zakonodajo, temveč so se oblikovala s pomočjo sodne prakse Sodišča EU. Tako tudi za postopek predhodnega odločanja veljajo določene izjeme glede pravice in dolžnosti uporabe instituta. Razpršenost pravil in velik vpliv sodne prakse lahko štejemo za eno večjih ovir pri soočanju nacionalnih sodnikov z uporabo instituta predhodnega odločanja, predvsem tistih, ki izhajajo iz mlajših držav članic in prava EU niso toliko vešči. Navedeno lahko predstavlja velik problem v smislu zagotavljanja pravne varnosti in kršenja temeljnih pravic državljanov EU. Poleg tega nacionalnemu sodišču, ki opusti dolžnost uporabe instituta predhodnega odločanja,grozijo različne negativne sankcije.Čisto na koncu diplomskega dela je predstavljena uporaba instituta predhodnega odločanja s strani slovenskih sodišč. Slovenija je do konca leta 2016 vložila skupaj 16 referenčnih vprašanj, od tega dve s predlogom za obravnavanje po nujnem postopku. Največ predlogov je bilo Sodišču EU posredovanih na podlagi tretjega odstavka 267. člena PDEU, kar jasno kaže, da nacionalna sodišča,vsaj sodišča nižje instance,niso naklonjena uporabi instituta predhodnega odločanja. Enak trend lahko zasledimo pri vseh mlajših državah članicah. Elementov, ki vplivajo na aktivnost nacionalnih sodišč pri sprožanju predhodnih vprašanj,je veliko in niso vsi v enaki meri izraženi v vseh državah članicah, zato je odnos med njimi in številom postavljenih predhodnih vprašanj težko dokazati. Vsekakor pa je treba predstavljene elemente ozavestiti in njihov vpliv kar se da omejiti.
Ključne besede: enotna razlaga prava, predhodno odločanje, Evropska Unija
Objavljeno v ReVIS: 24.07.2018; Ogledov: 2711; Prenosov: 226
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
214. Načelo teritorialnosti v nasledstvu finančnih obveznosti držav : doktorska disertacijaLeon Slak, 2012, doktorska disertacija Ključne besede: mednarodno pravo, sukcesija držav, teritorialno načelo, državno premoženje, državni dolg, mednarodne konvencije, Združeni narodi, mednarodna sodišča, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2018; Ogledov: 2429; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,55 MB) |
215. Izzivi in naloge slovenske gospodarske diplomacije v prihodnosti : magistrsko deloTomaž Počvavšek, 2012, magistrsko delo Ključne besede: ekonomska diplomacija, ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za zunanje zadeve, mednarodni gospodarski odnosi, diplomat za gospodarsko področje, diplomacija, izvoz, diplomatsko-konzularno predstavništvo
Objavljeno v ReVIS: 16.07.2018; Ogledov: 2810; Prenosov: 166
Celotno besedilo (549,03 KB) |
216. Mednarodni odnosi in diplomacija po načelu Realpolitik : diplomsko deloŽiga Šumberac, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bo bralcu predstavljena teza, da je zunanja politika dolgoročno učinkovitejša, če diplomacija uporablja realističen pristop k zunanji politiki. Predstavil bom celotno delovanje diplomacije po načelu realpolitik. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. Teoretični del se bo osredotočal na posamične lastnosti mednarodnih odnosov in na to, kako vplivajo na delovanje zunanje politike. Predstavil bom osnove delovanja diplomacije v mednarodni skupnosti in vpliv javnosti na delovanje diplomacije. Nato bom opisal vpliv geopolitičnih lastnosti na delovanje zunanje politike, sredstva in načine za izvajanje zunanje politike. Predstavil bom pojme, kot so politika prestiža, soft, smart in hard power pristop k zunanji politiki, Organizacija združenih narodov in delovanje diplomacije v demokracijah. S predstavitvijo teh pojmov bom bralcu predstavil, kako naj deluje država, da doseže maksimalno interno in eksterno moč države. Vse te lastnosti bom povezal v poglavju o realpolitiki, v katerem bom predstavil pristop, ki naj mu sledi diplomacija, da prepozna nacionalni interes, oblikuje nacionalne cilje in z racionalno presojo moči in odnosov v mednarodni skupnosti izbere sredstva, s katerimi bo zagotovila dolgoročno korist in vpliv svoje države v zunanji politiki. Tako bom z vidika realistične šole zunanje politike predstavil,kako naj diplomacija pristopi k zunanji politiki,na kakšen način naj deluje in kako ter zakaj naj uporabi določena sredstva. Zunanjo politiko bom prikazal v širšem aspektu, kot živo enoto, ki se spreminja in prilagaja trenutnemu stanju moči, predvsem pa bom nakazal,da diplomacija v svojem delovanju ne deluje le v aspektu do nasprotne države, temveč mora vzeti v obzir,da je država del večje enote in da zunanja politika ene države vpliva regionalno in globalno. Drugi del se bo posvetil praktičnemu prikazu, ko bom skozi zgodovinske primere potrdil teze teoretičnega dela in prikazal ustreznost realističnega pristopa k zunanji politiki in njegovo superiornost napram idealističnemu pristopu k zunanji politiki. Praktični del se bo osredotočil na Britanski vidik predstavljenih primerov, saj sem identificiral Združeno kraljestvo kot državo, ki je konstantno zagovarjala šolo realističnega pristopa k zunanji politiki. Primeri se bodo osredotočili na mednarodno skupnost kot celoto, ki jo sestavljajo države, ki si želijo spremeniti obstoječe razmerje moči med državami, ki ga želijo obdržati. Skozi primere bom dokazal, da je realističen pristop v zunanji politiki bolj primeren za stabilno ravnotežje moči in preprečevanje globalnih konfliktov.
Ključne besede: realpolitik, ravnovesje moči, racionalnost, nacionalni interes, geopolitika, smart power
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 2527; Prenosov: 182
Celotno besedilo (672,86 KB) |
217. Problemi jus cogens v mednarodnem pravu : diplomsko deloMaruša Kranjc, 2016, diplomsko delo Opis: Koncept imperativnih občih norm mednarodnega prava ali tako imenovani jus cogens je kljub dolgoletnim razpravam še vedno aktualna problematika mednarodne pravne doktrine. Obstoj norm, ki so izven dispozitivne volje posameznih držav, izražene v formalnih virih mednarodnega prava, je bistvo problematike jus cogens. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb je poglavitni institut, ki je uvedel omenjeni koncept v pozitivnopravno mednarodno okolje, vendar pa ni dosegel svojega namena, saj ostajajo odprta vprašanja glede narave koncepta, njegove vsebine ter učinkovanja. Komisija za mednarodno pravo je organ OZN, ustvarjen za pravno kodifikacijo in progresivni razvoj mednarodnega prava. Del mednarodne pravne doktrine trdi, da je s svojim delom uvedla jus cogens v pozitivno mednarodno pravo in da njen Osnutek konvencije o pravu mednarodnih pogodb predstavlja progresivni razvoj mednarodnega prava. Določitev same vsebine koncepta jus cogens se zaradi nepopolnosti tako prepušča praksi držav in mednarodni judikaturi, predvsem Meddržavnega sodišča v Haagu.
Ključne besede: mednarodno pravo, jus cogens, konvencija o pravu mednarodnih pogodb, OZN, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 4334; Prenosov: 283
Celotno besedilo (1,25 MB) |
218. Mednarodno pravni vidiki ˝odcepitve˝ Krima : magistrsko deloAljaž Ferjančič, 2016, magistrsko delo Opis: Pisanje obravnava mednarodno pravne vidike odcepitve Krima. Poudarek je na pregledu zgodovinskega dogajanja na območju Krima ter vpletenih državnih tvorb in ljudstev tako iz Evrope kot tudi iz Centralne Azije in z območja Kavkaza. Povzeto je dogajanje od obdobij pred antiko pa vse do leta 2014, ko je bil Krim priključen k Ruski federaciji. Avtor se je tako osredotočil na ključne, aktualne probleme, ki so nastali z razvojem dogodkov v Ukrajini v povezavi z zgodovinskimi dogodki. Ob tem skuša avtor z raziskovanjem zgodovinskih pisanj ter vsakodnevnih poročanj ustvariti sliko dogajanja iz zgodovine v povezavi z današnjimi dogodki, vse skupaj pa utemeljiti v povezavi z razvojem domačega in mednarodnega prava na obravnavanem področju ter ustvarjanjem mnenja na podlagi pravne znanosti. Osredotoča se na pravico do samoodločbe in načela teritorialne integritete ter na njuno kolizijo. Ravno s pomočjo sklicevanja in preučevanja pravnih pisanj skuša pojasniti današnji razvoj dogodkov ter njihovo prihodnost, čemur nameni veliko pozornosti ob opisovanju in primerjavi različnih argumentov. Ob tem izpostavi več primerov samoodločbe iz mednarodne skupnosti, osredotoči pa se na primerjavo.
Ključne besede: referendum, pravica do odcepitve, pravica do samoodločbe, teritorialna integriteta, Ukrajinska kriza, Ukrajina, Rusija, Krim, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 3030; Prenosov: 321
Celotno besedilo (1,55 MB) |
219. Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo : diplomsko deloEma Gaber, 2016, diplomsko delo Opis: Zadnje desetletje 20. stoletja je bilo obdobje, ki ga je najbolj zaznamovala vojna na območju bivše Jugoslavije. V spopadih je prihajalo do resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Najbolj je trpelo civilno prebivalstvo, nad katerim so oborožene sile izvajale hude zločine, ki jih je vrsta mednarodnih pravnih aktov označevala kot prepovedane. Že po dveh letih spopadov je bilo jasno, da vojna predstavlja resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Po številnih neuspešnih posredovanjih je Organizacija združenih narodov ustanovila Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo, z namenom, da kaznuje osebe, odgovorne za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, storjene na območju bivše Jugoslavije. Trije glavni organi Sodišča - Senat, Urad tožilca in Tajništvo - skupaj delujejo za doseg namena Sodišča. Sodišče je končalo dolgo obdobje nekaznovanosti za vojne zločine. Izoblikovalo je način, po katerem se lahko preganja tudi najhujše zločince, hkrati pa varuje pravice njih in drugih udeležencev v postopku. V štiriindvajsetih letih obstoja je na različne načine prispevalo k razvoju mednarodnega prava in ustanovitvi drugih mednarodnih kazenskih sodišč.
Ključne besede: mednarodno kazensko sodišče, Organizacija združenih narodov, kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vojni zločini, državljanske vojne, razpad Jugoslavije, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 3225; Prenosov: 247
Celotno besedilo (807,98 KB) |
220. Genocid in genocidna dejanja : magistrsko deloBarbara Hlupič, 2015, magistrsko delo Opis: V sodobni mednarodni skupnosti je sprejetih mnogo obvezujočih pravnih aktov s področja varovanja in zagotavljanja človekovih pravic. Kljub temu pa smo priča številnim grozljivim prizorom, kot so genocid in druga genocidna dejanja. Čeprav so bila v zgodovini človeštva genocidna dejanja razmeroma pogosta, se je koncept hudodelstev zoper človečnost in genocida pojavil šele med 2. svetovno vojno, saj pravo do tedaj ni premoglo izraza, s katerim bi lahko definiralo grozote nacističnih zločinov. Genocid je hudodelstvo, ki kaže najtemnejšo plat človeške civilizacije in kazalec neizmerne surovosti, ki jo je človek sposoben. Je kaznivo dejanje mednarodnega kazenskega prava in kot tako tudi mednarodno kazenskopravno določen. Njegovo definicijo podaja Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948. Po konvenciji je pristojnost za kazenski pregon poverjena državam. Poleg genocida pa obstajajo tudi dejanja, ki ne ustrezajo definiciji genocida, kot jo vsebuje konvencija, vendar pa so po svojem bistvu in naravi taka, da se močno približujejo zločinu genocida. Tako se v povezavi z genocidom pogosto omenjajo tudi democid, politicid, množični poboji, etnično čiščenje, etnocid oz. kulturni genocid. Ključnega pomena za uveljavitev in razvoj sodobnega mednarodnega kazenskega prava so mednarodna kazenska sodišča in njihova sodna praksa. Njihov poglavitni namen je, da se tisti, ki so najbolj odgovorni za najhujša grozodejstva, vključno z najvišjimi predstavniki držav in vlad, ne izognejo roki pravice.
Ključne besede: človekove pravice, genocid, mednarodno pravo, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, kršitve humanitarnega prava, pristojnost sodišč
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 3708; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,11 MB) |
