Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Da lahko država odpre konzularno predstavništvo v drugi državi, mora najprej vzpostaviti konzularne odnose s to državo, zakar je potrebno medsebojno soglasje. Čeprav je institut častnega konzula precej star, je bil kodificiran šele z Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih iz leta 1963, ki je tudi temeljni vir konzularnega prava. Le-ta loči dve vrsti konzularnih funkcionarjev: -poklicne in častne konzularne funkcionarje. Poklicni (karierni) konzularni funkcionarji so uslužbenci države pošiljateljice s polnim delovnim časom. Zanje je to poklicna dejavnost, za katero prejemajo plačo, pri tem pa ne smejo opravljati nobene druge pridobitne dejavnosti v državi sprejema. Častni (nekarierni, nepoklicni) konzularni funkcionarji pa so navadno državljani države sprejemnice, čeprav delujejo po navodilih države pošiljateljice; poleg svoje osnovne dejavnosti konzularno funkcijo opravljajo kot častno službo in zanjo ne prejemajo plače. Naloge poklicnih in častnih konzulov se v teoriji ne razlikujejo, kar pomeni, da častni konzuli lahko opravljajo vse konzularne naloge ali pa le del nalog. Običajno se ukvarjajo predvsem s promocijskimi dejavnostmi v korist države pošiljateljice, skrbijo za vzpostavitev in razvijanje trgovinskih, kulturnih in prijateljskih odnosov med državo pošiljateljico in državo sprejemnico ter zaščito interesov države pošiljateljice in njenih državljanov. Da lahko nemoteno opravljajo svoje poslanstvo jim Dunajska konvencija o konzularnih odnosih zagotavlja določene olajšave, privilegije in imunitete. Institut častnih konzulov je fakultativne narave, tako da se vsaka država svobodno odloča o imenovanju in sprejemanju častnih konzulov. Slovenija je leta 1992 ratificirala nasledstvo Dunajske konvencije o konzularnih odnosih in še istega leta je bil imenovan prvi častni konzul v Republiki Sloveniji, v zadnjih letih pa število častnih konzulov pri nas hitro narašča. Ti so za matične države poceni rešitev, pri tem pa opravljajo kar večino nalog poklicnih konzulov.
Ključne besede: konzularni odnosi, častni konzularni funkcionarji, Dunajska konvencija o konzularnih odnosih, častni konzuli, konzularno pravo, diplomatsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 12.06.2019; Ogledov: 3397; Prenosov: 229
Celotno besedilo (897,00 KB)

Ključne besede: piratstvo, pregon piratov po mednarodnem pravu, univerzalna jurisdikcija, morski pasovi, UNCLOS, mednarodne organizacije, mednarodno običajno pravo, mednarodne pogodbe
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2019; Ogledov: 2601; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,56 MB)

Ključne besede: Lizbonska pogodba, Pravo EU, Evropska Unija, Evropska skupnost, institucionalne spremembe, ratifikacija, primarna zakonodaja EU, visok predstavnik EU za zunanje zadeve, skupna zunanja in varnostna politika
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2019; Ogledov: 2362; Prenosov: 107
Celotno besedilo (715,61 KB)

Ključne besede: zdravstvene napake, bolnik, zdravnik, zdravstveno osebje, pravice bolnikov, odgovornost zdravstvenega osebja, pravo, zakonsko urejanje pravic
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2019; Ogledov: 2356; Prenosov: 112
Celotno besedilo (698,35 KB)

Ključne besede: mednarodno humanitarno pravo, mednarodno vojno pravo, Ženevska konvencija, dodatni protokol, ženevsko pravo, oborožen spopad, ranjenci, vojni ujetniki, bolniki, civilno prebivalstvo
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2019; Ogledov: 2372; Prenosov: 99
Celotno besedilo (591,83 KB)