341. |
342. Skupinsko uveljavljanje odškodninskih zahtevkov kot instrument varovanja potrošnikovih pravic : magistrsko deloBarbara Toplak Perović, 2011, magistrsko delo Opis: Slovenska zakonodaja ne pozna primernega instituta, ki bi zagotavljal sodno varstvo večji skupini oseb, ki jih je oškodoval isti subjekt, škoda vsakega posameznika pa ni dovolj velika, da bi krila stroške pravdanja. Kljub materialnim predpisom, ki imajo namen ščititi posamezne oškodovance in ki omogočajo pridobitev odškodnine za nezakonito ravnanje, posamezniki svojih pravic ne uveljavljajo zaradi nesorazmerno velikih finančnih bremen pri uveljavljanju svojih pravic, kar posameznika postavlja v neenakovreden položaj na trgu proti velikim gospodarskim sistemom. Ker na določenih področjih množično prihaja do kršitev, oškodovanci pa se zaradi procesnih ovir ne odločajo za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov, ima odgovorni subjekt po eni strani velike koristi, hkrati pa nima potrebe, da bi izboljšal svoj produkt ali storitve. Tako se nezakonito ravnanje nadaljuje in povzroča škodo tako državljanom kot podjetjem. Zato bi posamezniki morali imeti možnost uresničevanja pravice do sodnega varstva tudi v praksi, kadar zaradi kršitve katerega koli nacionalnega predpisa ali predpisa EU, ki jim daje materialne pravice, utrpijo škodo. Združitev tožb v eno samo kolektivno pravno sredstvo (skupinsko tožbo) bi poenostavila postopek in zmanjšala stroške. Na ta način bi posamezniki lahko pridobili odškodnino za škodo, ki jim je bila storjena, možnost plačila odškodnine večjemu številu oškodovancev pa bi v primeru izgube zaslužka podjetja odvračala od nezakonitih dejavnosti.
Ključne besede: Potrošniško pravo
Objavljeno v ReVIS: 21.09.2017; Ogledov: 2457; Prenosov: 142
 Celotno besedilo (980,36 KB) |
343. |
344. |
345. |
346. |
347. Vpliv, pravica in stopnja delavcev do soupravljanjaAleš Furlan, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom »Vpliv, pravica in stopnja delavcev do soupravljanja« smo predstavili in opisali osnovne pravice delavcev, ter stopnjo in vpliv do soupravljanja. Opisali smo, kakšen pomen je soupravljanje in kakšen vpliv je imelo na spremembe delovnih navad v podjetjih oziroma združbah.
Raziskovali smo kakšne pravice imajo delavci pri soupravljanju v podjetjih X in Y, ter katere pravice so jim zagotovljene. Preverjali smo ali so delavcem dane vse pravice, ki so predpisane v zakonu o soupravljanju delavcev, oziroma ali imajo v podjetju zagotovljeno manj pravic, ter kako vodilni v podjetju spodbujajo udeležbo zaposlenih v kapitalu podjetja ter spodbujajo zaposlene k večji pripadnosti do podjetja.
Ugotovili smo, da je zakonska ureditev soupravljanja in soodločanja vplivala na boljše delovne pogoje in zadovoljstvo zaposlenih. Zaposleni so pridobili možnost, da lahko soodločajo o vprašanjih dela na svojem delovnem mestu in v ožji organizacijski enoti.
Iz empiričnega dela smo prišli do ugotovitev, da so pravice in vpliv delavcev v obravnavanih podjetjih enake ali celo višje od pravic, ki jih določa Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju in sodelovanju v podjetjih. Vodilni v podjetju spodbujajo udeležbo zaposlenih v kapitalu podjetja ter spodbujajo zaposlene k večji pripadnosti do podjetja, saj jim to zagotavlja, da dosežejo skupne cilje. Spodbujajo, da na različnih področjih soodločajo in jim dajejo veliko pravic, ter tako vplivajo na njihovo zadovoljstvo.
Ključne besede: soupravljanje, lastništvo, podjetništvo, delovno pravo, EU.
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2017; Ogledov: 3582; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,08 MB) |
348. Pravica istospolno usmerjenih oseb do družinskega življenja : magistrsko deloSrečko Artenjak, 2015, magistrsko delo Opis: Družbena realnost se v zadnjem času spreminja hitreje kot ji pravo lahko sledi. Spreminjajo se družinske oblike, način življenja, pogledi na drugačnost, medtem ko pa so bili univerzalni pravni akti, ki ščitijo človekove pravice in temeljne svoboščine, sprejeti v začetku druge polovice prejšnjega stoletja. Vendar pravo je živo in določbe teh pravnih aktov si lahko generacije razlagajo primerno času, v katerem živijo. V skladu z razvojem spreminjanja družbe se je temu primerno razvijalo tudi gibanje za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih oseb. Aktivizem za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih je zaznan že pred letom 1879, aprila leta 1984 pa se tudi v Sloveniji prične organizirano gejevsko in lezbično gibanje. In če je bila v Sloveniji istospolna usmerjenost kriminalizirana vse do leta 1977, je v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih postala tema medicinskega problema ter končno v devetdesetih spoznanje, da istospolnost ni duševna motnja. Pravica do družinskega življenja in prepoved diskriminacije spadata med temeljne pravice vsake demokratične in pravne države. Med oblike družinskih skupnosti pa ne spada več le nuklearna oziroma jedrna družina, ampak se le te razlikujejo od družine do družine. Za družino ni več pomembna sestava in spolna usmerjenost staršev, ampak vsebina, torej odnosi v njej, kar dokazujejo tudi različne raziskave, ki se ukvarjajo z življenjem otrok v istospolnih družinah. Slednje pa potrjujejo tudi sodbe ESČP in drugih sodišč.
Ključne besede: družina, družinsko pravo, istospolna partnerska skupnost, pravica do družinskega življenja, posvojitev, diskriminacija, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2017; Ogledov: 4279; Prenosov: 173
Celotno besedilo (773,82 KB) |
349. |
350. |
