1. |
2. |
3. |
4. |
5. Algorithm for short-time correction of wind speed forecasting models : doctoral dissertationZdravko Kunić, 2023, doktorska disertacija Opis: In this dissertation, a new algorithm for forecast correction of short-term wind speed predictions is proposed to improve the forecast of bora gusts, frequently resulting in high-speed wind situations dangerous for traffic. The motivation arises from occasionally ambiguous results of the decision support system relying only on the last forecast, which aids traffic management in strong and gusty wind conditions on the roads in Croatia. The proposed correction algorithm uses numerical weather prediction model characteristics to iteratively forecast the wind speed multiple times for the same future window. Iterative predictions are used as input features of the algorithm, and corrected predictions result from the output. The proposed algorithm is tested with artificial neural networks, random forests, support vector machines, and linear regression to demonstrate the superiority of the algorithm performance on a dataset comprising five years of actual data measurements at the Croatian bridge Krk and complementary historical forecasts by ALADIN numerical weather prediction model.
Ključne besede: upravljanje prometa, napoved hitrosti vetra, popravek napovedi, nevronske mreže, zaporedne napovedi
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (3,75 MB) |
6. Kolizija človekovih pravic v ustavnosodni presoji : magistrsko deloRobert Zonta, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo skuša poiskati odgovore na vprašanje, kako ustavnopravno prepričljivo razlikovati med omejevanjem človekove pravice in predpisovanjem načina njenega uresničevanja ter ali bi moralo Ustavno sodišče pri presoji zakonskih norm, ki določajo način uresničevanja človekovih pravic, uporabiti test sorazmernosti in ne testa razumnosti. Da bi dosegli namen dela, smo se zgodovinsko dotaknili nastanka, pomena in pojma človekovih pravic. Obravnavali smo pojem omejevanja in kolizije človekovih pravic ter tematiko, ki se nanaša na ločnico med oženjem in omejevanjem človekovih pravic ter dejavniki omejitve človekovih pravic. Pregledali smo teoretski okvir obravnave različnih oblik in pogledov na človekove pravice ter obravnavali pravne prvine kot dejavnike omejitve človekovih pravic. Obravnavali smo različne omejitvene klavzule, načine uresničevanja in omejevanja človekovih pravic ter primerjali testa razumnosti in sorazmernosti. Zakonodajalec mora dosledno in nedvoumno razlikovati med zakonskimi normami, ki določajo način uresničevanja človekove pravice, in tistimi, s katerimi se človekove pravice omejuje. To razlikovanje je pomembno tako za zakonodajalca kot za Ustavno sodišče, saj eno in druge zakonske norme presoja z različnimi merili. Izvršitvene norme presoja s testom razumnosti, omejevalne norme pa s testom sorazmernosti.
Ključne besede: človekove pravice, omejitvene klavzule, izvršitvene klavzule, test razumnosti, test sorazmernosti
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 425; Prenosov: 48
Celotno besedilo (883,37 KB) |
7. Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji : magistrsko deloRobert Letić, 2023, magistrsko delo Opis: V slovenskem šolskem sistemu prevladuje oblika klasičnega izobraževanja, kjer pouk poteka fizično v šoli ob prisotnosti učitelja in učenca. Pred epidemijo covid-19 je v Sloveniji prevladovala klasična oblika izobraževanja v šoli, saj izobraževanje na daljavo ni bilo širše znano vzgojno izobraževalnim zavodom. Vendar pa je s prihodom epidemije in začasnim zaprtjem šol izobraževanje na daljavo postalo edini način izvajanja pouka. Za namen preučevanja, kako so se vzgojno-izobraževalni zavodi spopadali z izvajanjem izobraževanja na daljavo med obdobjem popolnega zaprtja šolskih zavodov, smo v drugem delu magistrske naloge izvedli raziskavo, v sklopu katere smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja. Namen magistrskega raziskovalnega dela je ugotoviti, kako so izobraževanje na daljavo zaznavali ravnatelji izbranih srednjih šol v Sloveniji ter kako so usmerjali in organizirali delo v kolektivu v času popolnega zaprtja šol. V magistrskem delu smo uporabili različne metode raziskovanja, pri čemer izpostavljamo sociološko empirično metodo, v sklopu katere smo se poslužili kvalitativne metode raziskovanja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo strukturiranega intervjuja z naključno izbranimi ravnatelji srednjih šol iz posamezne statistične regije. Ugotovili smo, da večina ravnateljev meni, da niso imeli dovolj strokovne podpore za izvajanje pouka na daljavo v času epidemije covid-19. Hkrati so bili vsi ravnatelji enotni, da je prehod na izobraževanje na daljavo prinesel številne težave, s katerimi so se šole morale spopasti. Kot najpogostejše težave, ki so jih ravnatelji izpostavili, so bile: računalniška oprema in internetna povezava, praktično izobraževanje ter prepozna navodila pristojnih inštitucij. Izobraževanje na daljavo je v času epidemije covid-19 postala ključna oblika izobraževanja, za katero menimo, da se bo v prihodnosti verjetno še naprej razvijala. Raziskava, ki smo jo izvedli, je poudarila izzive in pomanjkljivosti, s katerimi so se vzgojno-izobraževalni zavodi soočali. Pridobljeni rezultati lahko služijo kot pomembna podlaga stroki pri nadaljnjem raziskovanju in krepitvi digitalnih kompetenc. S tem bodo vzgojno-izobraževalni zavodi bolje pripravljeni na morebitne prihodnje krize, ki zahtevajo izobraževanje na daljavo.
Ključne besede: izobraževanje, učenje, izobraževanje na daljavo, epidemija covid19, šola, ravnatelji
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 550; Prenosov: 45
Celotno besedilo (981,76 KB) |
8. |
9. |
10. |
