11. |
12. |
13. Vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo : magistrsko deloRobert Pirkovič, 2021, magistrsko delo Opis: Od pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji je minilo že 16 let. V tem obdobju je bilo slovenskemu kmetijstvu namenjenih dobre 4 milijarde EUR sredstev, zato se v širši javnosti pogosto postavljajo vprašanja o tem, kakšen je vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo. Poleg tega v času priprave magistrskega dela poteka faza usklajevanja zakonodajnih predlogov skupne kmetijske politike in oblikovanja ukrepov za novo programsko obdobje, v katerem se predvideva povečanje pristojnosti držav članic na tem področju. V ta namen magistrsko delo kritično ovrednoti vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo ter podaja konkretne in ambiciozno zastavljene predloge za oblikovanje ukrepov te politike za prihodnje programsko obdobje. Izvedena analiza pokaže, da so ukrepi skupne kmetijske politike prispevali k ohranitvi kmetijskih zemljišč, obdelanosti krajine in poseljenosti podeželja, pa tudi k stabilni proizvodnji živalskih proizvodov. Nezadovoljstvo pa gre izpostaviti v zvezi s samooskrbo na področju zelenjave, sadja in prašičjega mesa. Rezultati analize so še pokazali, da je tudi v Sloveniji zaznan trend povečanja proizvodnje hrane in izboljšanja dohodkov v kmetijstvu. Na podlagi ugotovitev je mogoče skleniti, da skupna kmetijska politika pozitivno vpliva na slovensko kmetijstvo. Podani predlogi in smernice, namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje, tvorijo podlago za uspešnejše in učinkovitejše ukrepe te politike, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, izboljšanju dohodkovnega položaja slovenskih kmetov, povečanju konkurenčnosti in ne nazadnje povečanju samooskrbe, kar je za državo strateškega pomena.
Ključne besede: skupna kmetijska politika, Evropska unija, ukrepi skupne kmetijske politike, vpliv skupne kmetijske politike, smernice za izboljšanje
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2022; Ogledov: 1096; Prenosov: 84
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
14. Vpliv brexita na migracijsko politiko Evropske unije : magistrsko deloRobert Beranič, 2021, magistrsko delo Opis: Združeno Kraljestvo je 31. januarja 2020 izstopilo iz Evropske unije po popolni ratifikaciji Sporazuma o izstopu. Brexit je prinesel določene posledice na skoraj vseh področjih. Migracijski tokovi in migracijska politika niso izjema. Ko je Združeno kraljestvo izstopilo iz EU, je bilo vprašanje priseljevanja nedvomno obravnavano kot eno najbolj perečih vprašanj, s katerimi se sooča država. Namen naloge je bil proučiti sam brexit in njegov vpliv na migracije in migracijsko politiko v EU. Glede vpliva brexita na migracijske tokove v EU smo ugotovili, da je že sam referendum o brexitu privedel do negotovosti, ki je ogrozila razne vire oziroma pravice migrantov iz EU, vključno z njihovo pravico do prebivanja, vodenja podjetja ali dostopa do socialne varnosti. Vse to seveda vpliva na odločitve glede migracij in posledično na migracijske tokove znotraj EU. Glede vpliva in posledic, ki jih prinaša brexit za migracijsko politiko EU, smo ugotovili, da še ni mogoče podati dokončnega oz. enoznačnega odgovora. Ker usoda brexita na samo EU in tudi ZK še ni povsem jasna, saj se posledice šele kažejo, je tudi vpliv brexita na migracijsko politiko še vedno nekoliko vprašljiv. Rezultati raziskave so namenjeni predvsem širši javnosti za razumevanje mednarodnega dogajanja na področju migracij. Pregledna predstavitev vpliva brexita na migracijsko politiko izpostavlja tiste točke, kjer je potrebno ukrepanje, torej kjer so potrebne spremembe, ukrepi koristni in potrebni za Evropsko unijo. Prispevek je lahko izhodišče stroki, kako naj Evropska unija in tudi Slovenija, poskrbi za migracijsko politiko, migracijsko krizo in prepreči morebitne nezaželene posledice migracij, ki bi se lahko pokazale čez leta ali desetletja.
Ključne besede: migracije, politika, brexit, Združeno kraljestvo, EU
Objavljeno v ReVIS: 09.02.2022; Ogledov: 1067; Prenosov: 100
Celotno besedilo (743,12 KB) |
15. Pravica do stavke : magistrsko deloRobert Horvat, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je celovita obravnava pravice do stavke s poudarkom na omejevanju in prepovedjo te pravice, predvsem v policiji. V prvem delu je pojasnjeno, kaj je stavka, predstavljeni so nacionalni in mednarodni pravni viri, ki določajo pravico do stavke ter zakonske omejitve te pravice zaradi javnega interesa. Osrednji del zajema delovanje sindikatov v javnem sektorju in delovanje obeh reprezentativnih sindikatov v policiji v Sloveniji. V zadnjem delu je narejena primerjava med slovensko in tujo zakonodajo ter slovensko in tujo ustavno sodno prakso, ki ureja omejitev oziroma prepoved pravice do stavke v vojski in policiji. Stavka je tista varovana ustavna pravica oziroma neka skrajna sila %ultima ratio% boja delavcev in sindikatov za varovanje in uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Delavci z organiziranostjo kolektivno izražajo svoje nezadovoljstvo na takšen način, da za krajši oziroma določen čas ustavijo delo. Pogoje za uveljavljanje pravice do stavke pa določa Zakon o stavki. Uveljavitev pravice do stavke obenem povzroča škodo subjektu, proti komu je usmerjena. Ustava v drugem odstavku 77. člena določa, da se določenim kategorijam oseb zaradi javne koristi z zakonom omeji pravica do stavke oziroma se omejitve vežejo na vrsto in naravo dejavnosti v povezavi z zahtevami javne koristi. To pomeni, da je dopustno omejevati ali prepovedovati pravico do stavke tistim delavcem, ki opravljajo dejavnosti, kjer javna korist takšne omejitve ali prepoved stavke zahteva. Omejitve pravice do stavke mora zato biti objektivne in funkcionalne narave. Vsebinsko omejevanje stavke z natančno navedbo nalog, ki jih je med stavko zaradi javnega interesa treba opravljati, lahko pripelje do tega, da bo določenemu številu delavcev v nekaterih službah stavka dejansko prepovedana. To zlasti velja tedaj, če se omejitve stavke z naštevanjem nujnih nalog, katerih opravljanje je treba med stavko zagotoviti, nanašajo na pooblaščene delavce v določenih službah, kot je vojska in policija. Policisti in javni uslužbenci, zaposleni v Policiji in na Ministrstvu za notranje zadeve, imajo pravico do stavke, vendar so v primerjavi z večino zaposlenih v javnem sektorju in gospodarstvu omejeni do takšne mere, da morajo kljub stavki opravljati naloge, s katerim se zagotavlja varnost ljudi in njihovega premoženja, te naloge pa so določene v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji. Ta ustavna pravica je v Republiki Sloveniji z Zakonom o obrambi popolnoma odvzeta le vojaškim osebam, ki so zaposlene v Slovenski vojski.
Ključne besede: stavka, pravica, omejitev, policija, sindikat
Objavljeno v ReVIS: 16.12.2021; Ogledov: 1447; Prenosov: 129
Celotno besedilo (851,14 KB) |
16. |
17. Vpliv naklona medenice na kronično bolečino v križuSebastjan Drobne, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je pregledati in predstaviti strokovno ter znanstveno literaturo s področja nagiba medenice v povezavi s kronično bolečino v križu. Metode: Za preučitev strokovne in znanstvene literature je bila uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja. Pri iskanju strokovne literature je bila uporabljena baza podatkov kooperativnih raziskovalnih sistemov PubMed, Sci Hub, Google Scholar in slovenski COBBISS. Rezultati: Raziskave kažejo, da anteriorni nagib medenice vpliva na kronično BvK, vendar obstaja verjetnost, da kronična BvK zaradi prilagoditev privede do povečanega anteriornega nagiba medenice. Raztezne vaje in vaje za krepitev mišic trupa, kolka in kolena zmanjšajo BvK ter v večini raziskav tudi prekomerni nagib medenice. Uporabnost: Predstavitev novejše literature s področja nagiba medenice v povezavi s kronično bolečino v križu ter vpliv razteznih vaj in vaj za moč na naklon medenice. Omejitve: Med omejitve pri izdelavi diplomske naloge štejemo pomanjkljivo literaturo, nedokončane raziskave in majhno število preiskovancev v raziskavah.
Ključne besede: drža, ledvena lordoza, sagitalno ravnovesje, analiza drže, spino-medenična poravnava, globalna drža, merjenje drže, medenični naklon, kronična bolečina v križu, mišična dolžina, mišična zmogljivost, vaje za pravilno držo, mišično nesorazmerje.
Objavljeno v ReVIS: 19.10.2021; Ogledov: 1510; Prenosov: 97
Celotno besedilo (507,44 KB) |
18. Analiza kibernetskih napadov v geopolitično izpostavljenih državah na območju Evrope v primerjavi s SlovenijoBoštjan Špehonja, 2021, magistrsko delo Opis: Internet je nevaren prostor, kjer poteka pravo kibernetsko vojskovanje. To smo dokazali s postavitvijo laboratorija detekcijskega sistema na štirih strežnikih v Angliji, Nemčiji, Srbiji in Sloveniji. Na strežnike smo namestili senzorje različnih internetnih storitev, s katerimi smo zaznavali in lovili poizkuse napadov. Vsi štirje strežniki so imeli enako postavitev po šest senzorjev; senzor varne lupine, senzor protokola za prenos datotek, senzor ranljive spletne strani, senzor za deljenje datotek, senzor za vzpostavitev navideznega zasebnega omrežja in senzor protokola za strukturiran povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi bazami. Pridobljene podatke smo zapisovali na peti, neodvisni strežnik v podatkovno bazo. V magistrskem delu smo z eksperimentom proučili hipotezo, ali je pogostost hekerskih napadov izven Slovenije večja. Odgovorili smo si na vprašanje, ali je izvor hekerskih napadov, ki se izvedejo v Sloveniji, v večini primerov izven Slovenije. Eden izmed senzorjev je omogočal zajem zlonamerne programske opreme. Na podlagi zajetih vzorcev smo izvedli analizo, ali se je na strežnik v Sloveniji naložila datoteka z ranljivostjo ničtega dne. V zadnjem zastavljenem vprašanju smo želeli dokazati, da bo strežnik v Sloveniji napadan iz drugih izvorov kot preostali strežniki.
Ključne besede: kibernetska varnost, honeypot, hekerji, zlonamerna programska koda, kibernetski napadi, kibernetske grožnje
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2021; Ogledov: 1288; Prenosov: 104
Celotno besedilo (949,36 KB) |
19. |
20. Globalno trženje amfibijskega letala Surfair RF 100 : magistrska nalogaRefik Fočić, 2016, magistrsko delo Ključne besede: amfibijsko letalo, canadair, ekranoplan, globalno trženje, hidro letalo, kanard, splošno letalstvo, Surfair RF 100
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 826; Prenosov: 73
Celotno besedilo (6,17 MB) |
