41. |
42. Ukrepi za zmanjšanje prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola : magistrsko deloRobert Žmavc, 2019, magistrsko delo Opis: Uvod - Alkohol ima številne negativne učinke in posledice na posameznika, med drugim zmanjšuje koncentracijo posameznika ter sposobnost njegovega sodelovanja v cestnem prometu. Posameznik, ki se zavestno odloči voziti pod vplivom alkohola, ne ogroža samo sebe, ampak zavestno in namerno ogroža vse udeležence v cestnem prometu. Metode - Do rezultatov v naši raziskavi smo prišli na podlagi opisne deskriptivne metode raziskovanja z raziskavo področja alkoholiziranosti in njegovega vpliva na povzročitev prometnih nesreč ter z metodo kompilacije, kjer smo primerjali ugotovitve različnih avtorjev. Iskanje in pregled strokovne literature smo opravili s pomočjo različnih iskalnih podatkovnih baz, kot so ScienceDirect, Sage Journals, PsycINFO in JSTOR. Iskanje smo izvajali po ključnih besedah v angleškem jeziku, saj smo ugotovili, da je večina strokovne literature, objavljene v znanstvenih revijah, v angleškem jeziku. Analizo problematike na območju Policijske postaje Lenart za obdobje 2013-2017 smo opravili s pomočjo podatkov, pridobljenih s strani Centra za raziskovanje in socialne veščine Policijske akademije RS. Rezultati - Prometne nesreče zaradi vožnje pod vplivom alkohola je mogoče zmanjšati s programi ozaveščanja mladih v zgodnji starostni dobi, s proaktivnimi programi za avtošole, s taksi službami, z medijskim ozaveščanjem, z raznimi edukacijskimi in zdravstvenimi ukrepi ter z ukrepi policistov, predvsem preventivnimi. Diskusija - Verjetnost zlorabe alkohola in stopnje prometnih nesreč je možno zmanjšati s proaktivnimi ukrepi, v kolikor se ti ukrepi začnejo izvajati predvsem pri otrocih in mladih. Na podlagi analize in predlaganih ukrepov je možno pripraviti projekte s katerimi bi zmanjšali število prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
Objavljeno v ReVIS: 06.11.2019; Ogledov: 2306; Prenosov: 204
 Celotno besedilo (2,21 MB) |
43. Vpliv kulture in organizacijske klime na rast podjetjaRobert Stražišar, 2019, diplomsko delo Opis: Glavni temi diplomskega dela Vpliv kulture in organizacijske klime na rast podjetja sta organizacijska kultura in organizacijska klima, ki imata pomembno vlogo pri oblikovanju uspešne strategije in vizije v organizaciji. Za uspešno organizacijo so ključnega pomena tudi zaposleni, ki z dobrim medsebojnim sodelovanjem dosegajo boljše rezultate, dvigujejo ugled podjetja in prispevajo k pozitivnemu poslovanju.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo podrobneje analizirali zgoraj omenjena pojma. Ob tem smo razložili veliko pojmov, kot so organizacijska struktura, management, manager itd.
V raziskovalnem delu diplomskega dela smo na podlagi raziskave podali ugotovitve, kakšni sta bili organizacijska klima in kultura zaposlenih v podjetju Tplast pred in po menjavi managerja. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da se je organizacijska klima v podjetju Tplast izboljšala.
Ključne besede: Organizacijska kultura, organizacijska klima, dejavniki organizacijske klime, zadovoljstvo zaposlenih, management.
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2019; Ogledov: 2345; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,20 MB) |
44. |
45. Strokovni in interni nadzor nad izvajanjem policijskih pooblastil : doktorska disertacijaRobert Radkovič, 2018, doktorska disertacija Opis: Disertacija obravnava področje strokovnega in internega nadzora nad izvajanjem policijskih pooblastil v policiji in v drugih represivnih organih. Za učinkovito izvajanje nalog iz svojega področja dela policija in drugi represivni organi potrebujejo različna pooblastila, s katerimi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Z izvajanjem pooblastil pa je mogoča tudi nevarnost za njihovo prekoračitev oziroma zlorabo. Ravno zato morajo biti pri izvajanju pooblastil vzpostavljeni ustrezni in učinkoviti mehanizmi notranjega in zunanjega nadzora. Država je de facto odgovorna za vzpostavitev tovrstnih nadzornih mehanizmov oziroma sistemov, ki preprečujejo in odkrivajo kršitve dovoljenega posega represivnih organov v temeljne pravice. Predstavljeno področje nadzora je v sodobnih demokratičnih družbah, poleg ostalih elementov upravljanja represivnih organov, velik družbeni izziv in tudi ključnega pomena za razvoj in obstoj demokracije. Policija in drugi represivni organi potrebujejo stalen proces nadzora, s katerim se ocenjuje in preverja zakonitost njihovega dela, kakovostno implementira družbena pričakovanja, predvsem pa se povečuje pravna varnost ljudi. Tovrstne nadzorne dejavnosti, ki opravljajo strokovni in interni nadzor nad izvajanjem pooblastil, potrebujejo tudi ustrezno regulativo in pravo mesto nadzorstvenih organov v pozitivno pravne okvire. Osrednja razprava doktorske disertacije je vzpostavitev najprimernejšega modela učinkovitega in uspešnega strokovnega nadzora nad policijo in drugimi represivnimi organi pri izvajanju policijskih pooblastil v Republiki Sloveniji. V tem trenutku nadzorni sistem nad represivnimi organi nedvomno deluje, vendar potrebuje temeljito razpravo o morebitni nadgradnji in izboljšavi. Podatki za predlagane rešitve oziroma predloge so bili zbrani pri kritičnem pregledu slovenske in tuje literature na področju nadzora nad policijo in drugimi državnimi organi z represivnimi pooblastili, analizi zakonodaje ter organizacijske sheme s področja nadzora, usmeritev, nadzornih institucij ter pooblastil in pristojnosti nadzornikov. Na podlagi proučevanj priporočil in predlogov avtorjev sodobne doktrine iz področja nadzora, predvsem nad policijo in tudi nekaterimi drugimi državnimi organi z represivnimi pooblastili, so kot nacionalna rešitev predstavljeni nekateri modeli, kot so samostojni, neodvisni nadzorni organi ali celo državne nadzorne institucije. Tovrstne nadzorne institucije omogočajo celostno ureditev posebnih pooblastil (sui generis) oziroma pristojnosti nadzornikov na področju nadzorstva in pritožbenih postopkov posameznikov. Tovrstni problem sodobni teoretiki izpostavljajo predvsem v neenakosti urejanja strokovnega nadzorstva tako med policijami kot drugimi represivnimi organi pri izvajanju pristojnih pooblastil. Zato se upravičeno porajajo določena vprašanja glede strokovnega nadzora nad temi organi, saj so različni mehanizmi in postopki pristojnih nadzorstvenih državnih organov med seboj dokaj nepovezani in tako tudi manj učinkoviti. Ob tem ne smemo prezreti mnenja sodobnih znanstvenih raziskovalcev, da so povezave med državnimi organi z represivnimi pooblastili in operativnimi nosilci izvršilne veje oblasti dokaj pogoste in z organizacijsko operativnega vidika, včasih tudi z vidika javnosti, dvoumne. Zato je potrebno tudi v slovenskem nacionalnem prostoru vzpostaviti ravnovesje med strokovnim nadzorom in represivnimi organi, saj je v prvi vrsti dolžnost države, da vzpostavi sistemsko in učinkovito nadzorstvo nad tovrstnimi organi. S samostojnim in transparentnim nadzorom pa država izkazuje, da je pravna, demokratična država, ki ji ni vseeno za varstvo človekovih vrednot posameznika. Združitev nadzorstvenih pooblastil je paradigma časa pristojnih organov in področja dela (ministrstva, direktorata, inšpektorata itd.), ki so jih teoretiki identificirali v nekaterih delih kot znanstveni problem umestitve samostojnega nadzornika v obstoječi državni sistem. Morda bi v kontekstu strokovnega nadzora nad organi z represivnimi pooblastili morali teoretiki razmišljati bolj restriktivno, usmerjeno v spoštovanje moralno etičnih načel demokracije v sodobnih družbah. Predvideti bi morali neodvisnost v nadzoru nad temi organi. Ravno ta element demokracije lahko pripomore k ustanovitvi samostojnega in neodvisnega organa nadzora nad izvajanjem policijskih in drugih pooblastil nekaterih organov. Morda bi ga bilo treba vključiti v drug, že obstoječi tovrstni (nadzorstveni) organ in zagotavljati ustrezno umestitev v demokratični sistem, sprejeti ustrezno regulativo in zagotoviti učinkovite organizacijske pogoje za njegovo delovanje v sodobni demokratični družbi. Na podlagi znanstvenih spoznanj je bilo npr. ugotovljeno, da noben med notranjimi nadzorstvenimi mehanizmi v represivnih organih ne obravnava morebitnih posegov v operativno avtonomnost posameznih nadzornih organov. Predvsem ni strokovnega organa, ki bi ustrezno in učinkovito reagiral na poseg avtonomnosti določenega nosilca organa (minister, župan, generalni direktor itd.). Za potrebe oblikovanja najučinkovitejšega, neodvisnega nadzora nad represivnimi organi oziroma nad izvajanjem področnih pooblastil, ki bi glede na slovenske razmere sodila v obstoječ družbeno politični sistem Republike Slovenije, so bili podrobno analizirani modeli nadzora v nekaterih izbranih tujih demokratičnih državah znotraj in zunaj evropskega prostora. Predlagane so bile nekatere rešitve oziroma modeli strokovnega in internega nadzora nad policijo. Pri kvalitativni znanstveni metodi smo dobili dokaj dobro oceno o strokovnem nadzoru nad policijo oziroma nepopolno oceno nad drugimi organi z represivnimi pooblastili. Ob vsem tem se pojavlja tudi vprašanje o zagotavljanju ustreznega strokovnega kadra (prehodi iz sedanjih organov v novi organ ali z nižjega nivoja na višji nivo strokovnosti), ki bi za izvajanje svojih nalog moral imeti tudi posebna znanja, kompetence in pooblastila (sui generis). S pomočjo sinteze komparativnih znanstvenih spoznanj sledi aplikacija nekaterih modelov samostojnega, neodvisnega nadzornika nad izvajanjem policijskih pooblastil v policiji oziroma v drugih državnih organih z represivnimi pooblastili, ki bi gradil in prikazoval učinkovit, demokratičen, enovit sistem nadzora. Za učinkovit poseg v človekove pravice bi tovrsten sistem vzpostavil demokratičen pristop k varovanju človekovih pravic, ki so z vso skrbnostjo implementirane v mednarodnih pravnih aktih in v Ustavi Republike Slovenije. Disertacija pomembno prispeva k področju nadzora nad policijo pri izvajanju policijskih pooblastil oziroma nad drugimi državnimi organi z represivnimi pooblastili. Ponuja tudi rešitev praktične uporabe nadzorstva vsem vejam izvršilnih represivnih organov oblasti v Sloveniji, ki pri izvajanju svojih pooblastil kakor koli posegajo v človekove pravice.
Ključne besede: policija, interni nadzor, strokovni nadzor, policijska pooblastila, represivna pooblastila, nadzornik, človekove pravice, samostojni nadzorni organ, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 12.03.2019; Ogledov: 2953; Prenosov: 302
Celotno besedilo (2,08 MB) |
46. |
47. |
48. Povezave med držo zgornjega dela trupa ter držo križa in medenice pri mladih odraslihDarja Švent, 2018, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Znano je, da je celotno telo med seboj povezano, kar pomeni, da lahko sprememba enega segmenta vpliva na držo celotnega telesa. Z našo raziskavo želimo ugotoviti ali obstaja povezava med naklonom medenice z drugimi povezanimi in nepovezanimi segmenti hrbtenice. Metode: V raziskavi je sodelovalo 85 prostovoljcev, pri katerih smo izključili kakršne koli fizične ali duševne težave, poškodbe ali nepravilnosti nevro-mišičnega ali skeletno-mišičnega sistema. S pomočjo kožnih markerjev in sistema GPS600 Postural Lab, smo posneli fotografije, ki smo jih obdelali s pomočjo programa GPS 5.0 posture analysis software. Rezultati: Rezultati so pokazali signifikantno povezanost nagiba medenice z nagibom prsne hrbtenice (r = - 0.269, p < 0.05) ter s kotom trupa (r = - 0.546, p < 0.05). Ostale spremenljivke ne kažejo statistično značilne povezanosti z naklonom medenice. Uporabnost: Četudi naklon medenice ni povezan z vsemi povezanimi ali nepovezanimi krivinami hrbtenice, smo z direktno primerjavo ugotovili vpliv drže na med seboj povezane segmente. Omejitve: Na podlagi tega lahko trdimo, da sprememba naklona medenice, zaradi kompenzacijskega mehanizma vpliva na spremembo drže celotne hrbtenice.
Ključne besede: drža, naklon medenice, krivine hrbtenice, stoja
Objavljeno v ReVIS: 01.12.2018; Ogledov: 2378; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,67 MB) |
49. Kvantitativna ocena posturalne poravnave pri mladih odraslih glede na fotografiranje lateralnega pogledaKlemen Klobas, 2018, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Telesna drža ljudi se pod vplivom sodobnega načina življenja močno spreminja. Do sprememb prihaja predvsem v poteku hrbtenice, položaju ramen in medenice. Namen diplomske naloge je kvantitativna ocena drže z lateralnega pogleda. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 85 zdravih posameznikov (39 moških in 46 žensk) s povprečno starostjo 25 ± 5 let. Osebam smo nalepili markerje na določene kostno-anatomske točke in jih s pomočjo naprave GPS Postural Lab 600 slikali z vseh štirih strani. Podatki dominantne strani telesa so bili pridobljeni s pomočjo GPS programske opreme ter obdelani s programom SPSS. Rezultati: Pri opazovani skupini je prisotna kifo-lordotična ali lordotična drža, saj je sagitalna poravnava telesa znašala 187,7 3,6º, anteriorni nagib medenice pa 18,0 ± 8,0º. Uporabnost: V primerjavi z rezultati drugih študij se je izkazalo, da je pri naših merjencih prisoten povečan anteriorni nagib medenice ter pomik ramen naprej. Pri opazovanju njihovega cervikalnega dela hrbtenice in položaja glave je bilo razvidno, da je glava nagnjena nekoliko nazaj. Omejitve: Sklepamo lahko, da je sprememba življenjskega sloga, prekomerna uporaba mobilnih telefonov in nezdravo sedenje pustilo posledice na telesni drži. Poleg teh ugotovitev smo opredelili tudi povprečne vrednosti, ki jih lahko štejemo kot normativne za našo populacijo.
Ključne besede: drža, ocena drže, mladi odrasli, fotogrametrija
Objavljeno v ReVIS: 01.12.2018; Ogledov: 2976; Prenosov: 318
Celotno besedilo (1,33 MB) |
50. |
