11. Vpliv kariere na zasebno življenje : usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja menedžerjev in razlike med spolomaZdenka Pešut, 2012, magistrsko delo Opis: Izbira med kariero ali zasebnim življenjem dandanes ni več aktualna. Vsak, ki se odloči za
uspešno kariero, se mora soočiti predvsem z usklajevanjem obeh sfer življenja in se truditi za
čim uspešnejše izvajanje le-tega. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vpliv kariere na
zasebno življenje vodstvenih in vodilnih delavcev – menedžerjev in menedžerk, zaposlenih v
zasebnem sektorju, in njihovo usklajevanje obeh področij. S kvalitativno raziskavo smo na
podlagi delno strukturiranih intervjujev z izbranimi sogovorniki obeh spolov, pridobili
odgovore na vprašanja, zastavljena v prvem delu naloge. Predvsem nas je zanimalo njihovo
delo, vpliv kariere na zasebno in družinsko življenje, stres na delovnem mestu, s katerim se
soočajo vsakodnevno in kako izkoristijo svoj individualni prosti čas. Pridobili smo odgovore
o usklajevanju njihovega poklicnega in zasebnega življenja, o težavah in ovirah, ki se pri tem
pojavljajo ter o rešitvah, ki bi po njihovem mnenju pripomogle k uspešnejšemu usklajevanju
obeh področij, s katerim trenutno niso povsem zadovoljni.
Ključne besede: družinsko življenje, individualni prosti čas, kariera, menedžer, stres, usklajevanje, zasebno življenje
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1121; Prenosov: 93
 Celotno besedilo (1,42 MB) |
12. Socialni kapital in romi : magistrsko deloVlasta Starc, 2011, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se avtorica ukvarja z (ne)prisotnostjo socialnega kapitala v romskem
naselju Hudeje. Išče odgovore na vprašanje - ali je socialni kapital (odnosi, mreže,
povezovanja) katalizator, ki v romsko naselje »spravlja« tudi človeški in kulturni kapital?
Poleg tega želi ugotoviti, kateri dejavniki socialnega kapitala ovirajo romsko populacijo iz
naselja Hudeje, da bi tudi sami prispevali svoj delež v socialni in kulturni kapital.
Avtorica z raziskavo ugotavlja, da je v naselju Hudeje prisotnost socialnega in kulturnega
kapitala nizka, tako na ravni posameznika kot romske skupnosti. Nadalje ugotavlja, da bodo
Romi iz naselja Hudeje morali sami stopiti skupaj, se povezati in med seboj sodelovati, če
bodo želeli postati družbeno vključeni. Tako avtorica potrdi raziskovalno vprašanje, da je
socialni kapital tisti, ki predpostavlja znanje uporabno za življenje in je ključni akter
vključevanja Romov v družbeno življenje.
Kot rešitev avtorica nakaže ustanovitev romske skupnosti v naselju, ki bo imela svoje naloge
in obveznosti do članov in skupnosti. Pomen skupnosti se izraža v druženju, reševanju
skupnih problemov, prilaganju in medsebojni pomoči. Posameznik in skupnost bosta tako
pridobivala pomembne informacije, si ustvarila odnos in si širila socialno mrežo, vse to pa
predstavlja socialni kapital Romov iz naselja Hudeje.
Ključne besede: kapital, socialni kapital, kulturni kapital, populacija, civili, romi, romska skupnost
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1358; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,43 MB) |
13. Mobing med zaposlenimi v slovenskih podjetjih : magistrsko deloNevenka Terselič, 2011, magistrsko delo Opis: Mobing je dalj časa trajajoča sovražna in neetična komunikacija enega ali več sodelavcev.
Negativne posledice občuti tako žrtev kot njegova okolica oz. podjetje, kjer se to dogaja.
Področje me zanima, ker sem bila tudi že sama priča mobingu v svojem delovnem okolju. Za
namen raziskave sem naredila deset ločenih Polstrukturirani intervjujev z zaposlenimi v
slovenskih podjetjih. Vsem anketiranim sem postavila ista usmeritvena vprašanja. Temeljni
raziskovalni problem magistrske naloge je bil pojavnost mobinga med zaposlenimi, poiskati
zanj vzroke in posledice, ugotoviti kam se obrniti za pomoč in poiskati predloge za
zmanjšanje mobinga. Ker pa magistrsko delo pišem v času vpliva gospodarske krize na
poslovanje podjetij, me je še dodatno zanimalo, ali je v uspešnih podjetjih manj mobinga kot
v podjetjih, kjer je vpliv krize na poslovanje večji. Odgovore sem razdelila v dve skupini in
naredila primerjavo. Odgovori anketirancev so potrdili, da mobing v slovenskih podjetjih
obstaja ter ima močan vpliv na delo posameznika. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten
pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsakega podjetja. Odgovori
anketiranih so bili podobni, ne glede na to v kako uspešnem podjetju so zaposleni. Slaba
komunikacija in pomanjkanje empatije sta dva izmed glavnih razlogov za nastanek mobinga.
Tako za posameznika kot za podjetje sta najpomembnejša preventiva in izobraževanje.
Ključne besede: delo, delovni pogoji, diskriminacija, grožnje, komunikacija, nadlegovanje, nasilje, spolno nadlegovanje, šikaniranje, mobing, zastraševanje, žrtev
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 977; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,17 MB) |
14. Poslovno sodelovanje kot priložnost za razvoj kakovosti štirih hotelov na območju Triglavskega narodnega parka : magistrsko deloMaruša Strniša, 2011, magistrsko delo Opis: Kakovost storitev v hotelirstvu je pogosto pojem, ki ga težko definiramo. Ključno je doseganje
zadovoljstva gostov, ki temelji na odgovarjanju na njihova pričakovanja. Zaposleni, ki
prihajajo v stik z gosti, morajo biti vešči komunikacije in se marsikdaj znajti pod pritiskom
obremenjenosti zaradi povečanega obsega dela. Na osnovi raziskave med direktorji štirih
hotelov, lociranih na obrobju Triglavskega narodnega parka, ki jih povezuje združitev v
trženju skupnega turističnega proizvoda, ugotavljam, da je storitve hotela mogoče dvigniti na
višji nivo s premišljeno selekcijo zaposlovanja kadrov in razvojem človeških virov. Gostom je
potrebno jasno predstaviti konkurenčno prednost s pomočjo uporabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih orodij. Ob tem pa je za kakovosten razvoj hotela pomembno poslovno
sodelovanje, ki temelji na sodelovanju in združevanju moči vseh zaposlenih in doslednem
vodenju politike kakovosti.
Ključne besede: kakovost storitev, hotelirstvo, turizem, zadovoljstvo gostov, razvoj človeških virov
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 989; Prenosov: 66
Celotno besedilo (992,78 KB) |
15. Pomen socialnega kapitala v podjetništvu : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeMaja Bašelj, 2016, magistrsko delo Opis: Socialni kapital je koncept, ki poudarja pomen socialnih stikov med in v skupinah. Koncept
socialnega kapitala prav tako poudarja, da socialna omrežja vodijo do povečane
produktivnosti posameznikov, skupin in organizacij. To so izsledki širše opredelitve, da lahko
posameznik razume pomen socialnega kapitala. Pa vendar, zakaj je danes to tako
pomembno? Ob današnjem razvoju sociologije in psihologije v ospredje prihaja človek.
Njegove sposobnosti, znanja in pripravljenost njihove delitve med sodelavce ter zagotavljanja
ustreznega transferja/prenosa v podjetju. Seveda je za uspešen prenos znanj treba ustvariti
takšno okolje, ki to dovoljuje. Podjetnik je oseba, ki mora ustvariti takšno okolje, kjer se
razvijajo in oblikujejo sestavine socialnega kapitala, ki pozitivno vplivajo na uspešnost
organizacije. Treba je preučiti pojem podjetništva, poznati podjetnika, ki organizacijo vodi, in
seveda poznati dejavnike uspešnosti in vključiti socialni kapital v celotno sfero. Socialni
kapital je gospodarska ideja, ki vključuje povezave med posamezniki in gospodarskimi
subjekti, ki so ekonomsko zelo dragocene. Odnosi vodijo v stanje, da vsak čuti odgovornost in
dolžnost, vključujejo pa tudi socialne mreže, ki vplivajo na stopnjo zaupanja in medsebojne
pomoči. To je glavna tema magistrskega dela, kamor poleg teoretičnega dela spada tudi
raziskava, v kateri smo ugotavljali pomen socialnega kapitala. Izsledki raziskave nam kažejo
pomen socialnega kapitala in njegove učinke na uspešnost podjetja. Poleg poznavanja
pomena vključenosti in implementacije socialnega kapitala v podjetje pa je treba poznati tudi
načine, kako ga okrepiti.
Ključne besede: podjetništvo, socialni kapital, merjenje, vplivi, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 788; Prenosov: 68
Celotno besedilo (2,12 MB) |
16. Vpliv zaposlenih v podjetjih na poplačilo dolga njihovih dolžnikov : področje Dolenjske in Bele KrajineLilijana Ogrin, 2013, magistrsko delo Opis: V Sloveniji in tudi drugod po Evropi vlada velika plačilna nedisciplina, ki povzroča
gospodarskim subjektom precej nevšečnosti. V današnji praksi je neplačilo ali plačilo
obveznosti z zamudo vse pogostejši pojav. Če podjetje zaide v težave, ne ogroža samo sebe
ampak tudi plačilno sposobnost svojih poslovnih partnerjev. Namen magistrske naloge je bil
raziskati vpliv zaposlenih, ki se ukvarjajo z izterjavo v majhnih in srednje velikih podjetjih
Dolenjske in Bele krajine, na poplačilo dolga njihovih dolžnikov. Z izbranimi sogovorniki
smo s kvalitativno raziskavo na podlagi delno strukturiranih intervjujev pridobili odgovore na
zastavljena vprašanja v uvodnem delu naloge. Zanimalo nas je kako in na kakšen način
postopajo zaposleni v izterjavi, da pridejo čim hitreje do poplačila dolga njihovih poslovnih
partnerjev.
Z raziskavo ugotavljamo, da je način dela zaposlenih ključni dejavnik, ki vpliva na
učinkovitost in uspešnost izterjave. Zaposleni v podjetjih, ki so bila vključena v raziskavo,
imajo vsestransko znanje, odlične komunikacijske sposobnosti ter profesionalen odnos do
poslovnih partnerjev. Spoštovanje pravil, previdnost in doslednost, odprtost za inovativnost,
so pomembne kvalitete omenjenih zaposlenih, ki pripomorejo k uspešnejši in učinkovitejši
izterjavi dolga njihovih dolžnikov, saj na tak način delujejo v smeri odgovornosti do podjetja
in do svojih poslovnih partnerjev.
Ključne besede: plačilna nedisciplina, dolgovi, dolžniki, zamujanje s plačili, izterjava, preverjanje, ukrepanje, znanje, usposobljenost
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 930; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,52 MB) |
17. Odnos Slovencev do spletnega nakupovanja : magistrska nalogaBarbara Leben, 2012, magistrsko delo Opis: Ta magistrska naloga se posveča odnosu Slovencev do spletnega nakupovanja. Tema me je
pritegnila, saj je v Sloveniji področje spletnega nakupovanja v zadnjih letih naraščalo, kar
kaže na veliko potenciala, ki ga tovrsten nakup ima. To sem tudi podrobneje raziskala. V
teoretičnem delu je predstavljen pojem elektronskega poslovanja, razvoj in področja
elektronskega poslovanja, pojem spletnega nakupovanja, razvoj spletnega nakupovanja,
generacije potrošnikov, vrste artiklov, sestavni deli spletne trgovine, zaupanje potrošnikov,
prednosti in slabosti spletnega nakupovanja ter pravice in navodila za spletno nakupovanje. V
svoji raziskavi sem izvedla osem polstrukturiranih intervjujev med slovenskimi spletnimi
kupci. Vsak izmed njih je dobil deset enakih vprašanj, ki so se nanašala na razloge za spletni
nakup, najpogostejši razlog za spletni nakup, pogostost nakupa, internetno varnost, zaupanje v
spletno nakupovanje, kraj nakupa, izdelke ter način plačila. Na koncu sledi empirični del. V
tem delu so predstvaljeni razultati analize, kjer lahko vidimo, da slovenski kupci raje
nakupujejo v slovenskih spletnih trgovinah. Število nakupov je zelo različno. Nekateri
nakupujejo občasno, spet drugi bolj pogosto. Slovenski kupci prav tako dobro sami skrbijo za
varnost spletnega nakupovanja.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, spletno nakupovanje, internet, svetovni splet, nakupovanje, izdelek, stranka
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2021; Ogledov: 2107; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,18 MB) |
18. Vpliv medkulturnih razlik na reševanje prostorske romske problematike na primeru romskega naselja Boriha : magistrska nalogaAnton Ogulin, 2013, magistrsko delo Opis: Raziskava se ukvarja z vplivom medkulturnih razlik na reševanje prostorske romske problematike na primeru romskega naselja Boriha v občini Metlika. Prvi del naloge predstavlja teoretični okvir raziskave, v katerem smo obravnavali medkulturno komunikacijo, ki je pomembna pri zmanjševanju medkulturnih razlik. Predstavili smo zgodovino Romov v družbi, opisali romsko in slovensko kulturo, stereotipe in predsodke glede Romov, romsko prostorsko problematiko v Evropi in Sloveniji, opredelili smo romsko naselje, opisali območja naselitve Romov in predstavili integracijo Romov v Sloveniji. V zaključnem delu teoretičnega dela naloge smo predstavili romsko naselje Boriha. Temu sledi empirična analiza zbranega gradiva, ki temelji predvsem na omenjenih medkulturnih razlikah in reševanju prostorske problematike romskega naselja Boriha. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na reševanje prostorske romske problematike v naselju Boriha, so medkulturne razlike med etnično skupino Romov in Neromov, medkulturna komunikacija ter pojav stereotipov in predsodkov. Medkulturne razlike imajo na reševanje romske prostorske problematike v naselju Boriha velik vpliv. Medkulturna komunikacija se je pokazala kot bistven dejavnik pri reševanju prostorske problematike naselja Boriha. Stereotipi in predsodki, ki smo jih v raziskavi zasledili, so pomanjkanje prilagodljivosti, neupoštevanje predpisov, pomanjkanje higiene, nagnjenost h kriminalnim dejanjem, nepoštenost, nedelavnost in nespoštovanje tuje lastnine. Romi imajo interes za ureditev prostorske problematike, vendar ga ne kažejo dovolj jasno. Pri reševanju prostorsko bivanjske problematike romskega naselja Boriha je potrebno sodelovanje romske in neromske skupnosti, občine, države in drugih.
Ključne besede: romi, romsko naselje Boriha, prostorska romska problematika, interes, medkulturne razlike, medkulturna komunikacija, stereotipi
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2021; Ogledov: 1240; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,82 MB) |
19. Cultural political economy of Europe 2020 : Jean Monnet chair CPE 2020 and its impactBorut Rončević, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: The main goal of the grand strategy Europe 2020 is to achieve smart, sustainable and inclusive growth. Implementation of such grand strategy is an arduous process, which has so far more often than not resulted in implementation deficit. The article follows the Cultural Political Economy approach and is based on a premise that to successfully implement a grand strategy of Europe 2020 and its successor strategies, we need to construe the strategy as a hegemonic discourse that needs to pass the evolutionary mechanisms of variation, selection and retention. Possible mechanism of retention of Europe 2020 is the innovative educational that was developed and tested in Jean Monnet Chair project Cultural Political Economy of Europe 2020. The approach can contribute to awareness of EU grand strategies and their implementation through other programmatic documents and advance interdisciplinary EU studies dealing with the phenomenon of EU implementation deficit.
Ključne besede: Jean Monnet Chair, Cultural Political Economy, Europe 2020, methodology, policy impact
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2020; Ogledov: 2050; Prenosov: 79
Celotno besedilo (131,06 KB) |
20. Social networks as factors for innovations : doktorska disertacijaVictor Cepoi, 2018, doktorska disertacija Opis: In the new local-global interconnection, nation states are losing their influence and
legitimacy, while economic and cultural transformations are reconfiguring spatial formations.
Going in line with the global trends, regions grasp more importance in shaping the political,
economic and social environments. As a result, the regional level has an important role in
creating a proper socio-economic framework for innovation development, which is considered
one the engines of development.
Relying on the theory of Social fields, the research considers three social forces (networks,
institutions, and cognitive frames) as an alternative explanation for innovation processes, by
encompassing the aspects of different social fields on the regional level. Consequently, within
this dissertation we approach regional innovation systems as an analytical unit for exploring
innovation performance of a regional environment. As case studies, we selected seven regions
with different levels of innovation performance.
The analysis of the semi-structured interviews and the Qualitative Comparative Analysis
emphasized the social forces are a special component for explaining innovation processes in
the selected case studies. Nonetheless, the results offer insights for regional mechanisms
within the innovation performance with the focus on an approach toward innovation that is
beyond simple economics.
Ključne besede: Regional Systems of Innovations, Networks, Social Field, Social Forces, Qualitative Comparative analysis
Objavljeno v ReVIS: 17.02.2020; Ogledov: 2522; Prenosov: 92
Celotno besedilo (3,40 MB) |
