31. Stiske in težave staršev nedonošenčkovBarbara Zotler, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: O prezgodnjem porodu govorimo, ko pride do poroda pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti. Prezgodnji porod sodi med najpogostejše zaplete med nosečnostjo, posledice pa so pri nedonošenčkih odvisne od višine nosečnosti ob rojstvu. Prezgodnje rojstvo in hospitalizacija v enoti intenzivne terapije novorojenčkov pomenita za starše nepričakovan in stresen dogodek.
Metoda: Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kvantitativna metoda deskriptivnega raziskovanja. Uporabljena je bila tehnika anketiranja. V anketi je anonimno sodelovalo 432 staršev nedonošenčkov. Do ankete so dostopali prek skupin na družabnih omrežij.
Rezultati: Analizirali smo 432 anket; 431 anket je bilo izpolnjenih v celoti, v eni anketi je manjkala trenutna starost nedonošenčka. Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugotovljeno, da se je polovica anketiranih staršev udeležila programov zgodnje nosečnosti ali tečajev šole za starše. Glede na način poroda (vaginalni porod ali carski rez) ni bilo zaznati razlik v doživljanju starševstva. Je pa pri starših, ki imajo gestacijsko mlajše nedonošenčke, zaznati več depresije in stresa. Glede na spol prav tako ni razlika – moški in ženske so enako dovzetni za razvoj stresa in depresije. Ugotovitve tudi kažejo, da zdravstveno osebje starše dovolj opolnomoči, da samozavestno poskrbijo za svoje nedonošenčke. Prav tako imeti nedonošenčka ni bilo dokazano kot nekaj negativnega za pomen samega partnerstva. Ugotovljeno je bilo, da se je partnerski odnos po prezgodnjem porodu spremenil na bolje.
Razprava: Kljub temu da imeti nedonošenčka lahko predstavlja za starše stres, se starše v bolnišnicah pri oskrbi dovolj opolnomoči, da izzive nedonošenosti sprejmejo in se znajo z njimi učinkovito spopadati.
Ključne besede: Stiske in težave, starši, nedonošenček, šola za starše, porodna izkušnja, porod, prezgodnji porod.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,42 MB) |
32. ANATOMIJA RAMESKEGA SKLEPA IN POGOSTE POŠKODBEJasmina Adrović, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Ramenski sklep je najbolj gibljiv sklep v človeškem telesu. Zaradi nesorazmernosti sklepnih teles in številnih sklepnih ovojnic je tudi razmeroma nestabilen in zato dovzeten za poškodbe. Klinična diagnoza poškodb ramen temelji na anamnestičnih podatkih, kliničnem pregledu in radiološki obdelavi. Zdravljenje vključuje počitek in fizikalno terapijo, lokalno aplikacijo protivnetnih zdravil in/ali kirurško zdravljenje. Naloge medicinske sestre pri poškodbah ramen zajemajo predvsem dokumentiranje zdravstvene zgodovine in osredotočenost na fizične preglede. Strokovne ocene medicinskih sester so temelj za potrebno zdravljenje, vodenje primera in vrnitev pacienta v normalno življenje. Zdravstvena nega je osredotočena na preventivo, izobraževanje ter obvladovanje oziroma odpravljanje nevarnosti.
Metode: Uporabljena je znanstvena metoda pregleda literature kvalitativnega značaja. Literaturo smo zbirali po bibliografskih bazah COBISS, CINAHL, PubMed in Google Scholar (Google učenjak). Analizirali smo 16 slovenskih in angleških virov iz obdobja 2013–2023.
Rezultati: Namen raziskave je s pomočjo literature, objavljene v obdobju od 2013 do 2023, preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta s poškodbo (bolečino) ramenskega sklepa, pri čemer je obravnavana vloga diplomirane medicinske sestre pred in med operativnim posegom ter med rehabilitacijo. Ugotovljeno je bilo, so naloge zdravstvene nege pri poškodbah ramen ustrezna anamnestična obdelava, pregled in ukrepanje. Uspeh zdravstvene nege je v veliki meri odvisen od tega, kako dobro člani zdravstvenega tima sodelujejo med seboj in s pacienti.
Razprava: Glavna naloga zdravstvenega tima je sposobnost reševanja pacientovega problema, ki je lahko medicinski, psihološki ali sociološki. Hitro in uspešno reševanje problema terja kompleksen, strokoven, kritičen in objektiven pristop. Tako pridobljene rešitve zagotavljajo, da tim živi in deluje v obliki, ki daje optimalne rezultate.
Ključne besede: rama, ramenski sklep, poškodbe ramen, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,52 MB) |
33. ZDRAVSTVENA VZGOJA STARŠEV OB POJAVU PONOVNIH VROČINSKIH KRČEV PRI OTROKUAnja Dedjanski, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Vročinski krči so konvulzivni napadi, ki se pojavijo pri otrocih kot odziv na hitro naraščanje telesne temperature, običajno nad 38 °C, pogosto zaradi infekcijskih bolezni. Vročinski krči so najpogostejši pri otrocih med 6. mesecem in 5. letom starosti, z vrhuncem med drugim in tretjim letom življenja. Vročinski krči, čeprav zastrašujoči za starše, večinoma ne povzročajo trajnih posledic ali nevroloških škod. Edukacija staršev o prepoznavanju in pravilnem odzivu na vročinske krče je ključna za zagotavljanje varnosti in zmanjšanje anksioznosti. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno vzgojo staršev ob pojavu ponovnih vročinskih krčev pri otroku.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi. Primarni podatki za analizo so pridobljeni s tehniko anketiranja. Vzorec je bil namenski. V raziskavo smo vključili starše otrok, ki so že imeli stik z vročinskimi krči. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si v mesecu februarju 2024.
Rezultati: Informacije o ukrepanju pri pojavu ponovnih vročinskih krčev je večina anketiranih staršev pridobila od zdravnika, manj kot polovica od medicinske sestre in manjši delež od svojcev in prijateljev. 63 % (68) anketiranih staršev je pri ponovnem pojavu vročinskih krčev pri otroku pridobilo informacije v pisni obliki preko brošur, letakov in pisnih navodil, 60 % (65) je bilo deležnih pridobivanja informacij v ustni obliki, tretjina je bila deležnih individualne zdravstvene vzgoje, prav tako jo je tretjina pridobila preko spleta in manjši delež preko enkratnega ali večkratnega srečanja, predavanj, v obliki podornih skupin za starše, preko skupinske zdravstvene vzgoje oz. praktičnih delavnic.
Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je večina anketiranih staršev dobro obveščena o tipičnih znakih vročinskih krčev, kot so zategnjenost mišic, trzanje telesa, neodzivnost,
obrnjene oči, trzljaji v vseh okončinah, prenehanje dihanja, pobledelost ali pomodrela barva kože. Informacije so staršem najpogosteje predane v pisni obliki, kar kaže na potrebo po jasnih, dostopnih in lahko razumljivih pisnih materialih za starše. Ustna komunikacija in individualna zdravstvena vzgoja prav tako igrajo pomembno vlogo. Večina staršev kot primarni vir informacij o ukrepanju pri vročinskih krčih navaja zdravnike, sledijo medicinske sestre in nato druge vire, kot so sorodniki, prijatelji ali internet. Ugotavljamo, da je za učinkovito zdravstveno vzgojo o vročinskih krčih potrebno zagotoviti raznolike in dostopne informacijske vire, ki so prilagojeni potrebam in preferencam staršev.
Ključne besede: vročinski krči, povišana telesna temperatura, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, otrok.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,45 MB) |
34. OBRAVNAVA STAROSTNIKA PO ZLOMU KOLKA V BOLNIŠNIČNEM OKOLJUGoran Kovjenić, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je pogosta poškodba pri starejših ljudeh in ima resne posledice na kakovost življenja, zahteva pa tudi kompleksno bolnišnično obravnavo. Oskrba starostnika po zlomu kolka v bolnišnici se osredinja na zdravljenje poškodbe, preprečevanje zapletov in na rehabilitacijo za povratek k čim boljši funkcionalnosti. Namen diplomske naloge je bil z uporabo pregleda literature od leta 2013 do leta 2023 preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre in proces bolnišnične obravnave starostnika po zlomu kolka.
Metoda: Osnova za raziskavo je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. V pregled smo vključili podatkovne baze: PubMed, ScienceDirect, Google učenjak in Cobiss. Ključne besede za iskanje literature so bile: »medicinska sestra«, »standard obravnave starostnika po zlomu kolka«, »znanje medicinskih sester pri zlomu kolka«, »starejši ljudi« in »zdravstvena nega«, v angleškem jeziku pa: »nurse«, »standard of taking care of elderly people«, »nurses knowledge of hip fracture«, »elderly people« in »nursing care«. Vključitveno merilo je bilo slovenski ali angleški jezik s časovnim okvirom med letoma 2013 in 2023 – recenzirani znanstveni in strokovni članki v polnem besedilu.
Rezultati: Uporabili smo literaturo znanstvenoraziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je bila dostopna v časovnem obdobju 2013–2023. Prvotno iskanje znanstvenih in strokovnih virov je rezultiralo 2645 zadetkov ob uporabi ključnih besed. Zavrgli smo tiste, ki niso bili relevantni za temo naše raziskave. Nato smo natančno preučili 20 zadetkov in jih razvrstili v tri kategorije glede na kode. Rezultati, ki smo jih pridobili z analizo literature, kažejo, da so dejavniki tveganja arterijska hipertenzija, prekomerna teža, Parkinsonova bolezen ter raven hemoglobina v krvi pomembno vplivali na pojavnost zdravstvenih zapletov in tveganje bolnišnične umrljivosti pri pacientih, starejših nad 65 let, po operaciji zloma stegnenice. Ugotovljeno je, da je sodelovanja starostnikov po zlomu kolka pri njihovi oskrbi v bolnišničnem okolju pomembno za hitrejše okrevanje. Za izboljšanje ocene bolečine je potrebnega več znanja in individualne pozornosti na starejše ljudi pa tudi boljša koordinacija diplomiranih medicinskih sester in preostalega osebja med pooperativnimi oddelki. V analizirani literaturi zasledimo, da je bila ležalna doba leta 2013 krajša (4,4 dneva) kot v letu 2010 (5,3 dneva), kot razlog navajajo boljši standard oskrbe in vrste posega, pri tem pa igra zelo pomembno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki s pravilno, kakovostno in s celostno oskrbo pomembno skrajša čas akutne hospitalizacije starostnika po zlomu kolka.
Razprava: Obravnava starostnika po zlomu kolka v bolnišničnem okolju je ključnega pomena, saj se ne osredinja le na zdravljenje same poškodbe, ampak tudi na preprečevanje morebitnih zapletov in rehabilitacijo, ki omogoča pacientu čim bolj kakovosten povratek v domače okolje. S temi pristopi lahko dosežemo najboljše mogoče rezultate za starostnike po zlomu kolka ter izboljšamo kakovost njihovega življenja in funkcionalno stanje po okrevanju. Pomen medicinske sestre je vsekakor v celostnem pristopu obravnave starostnika po zlomu kolka.
Ključne besede: medicinska sestra, standard obravnave starostnika po zlomu kolka, znanje medicinskih sester pri zlomu kolka, starejši, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 117; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,19 MB) |
35. ANATOMIJA STEGNENICE, ZLOMI IN NJIHOVA OSKRBAMajda Jakše, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Zlomi stegnenice predstavljajo velik delež hospitalizacij med vsemi primeri travmatskih zlomov. Velika večina teh bolnikov je starejših od 50 let, večja je pogostnost v ženski po-pulaciji. Zlomi stegnenice so razvrščeni glede na mesto zloma. Pri sprejemu pacienta z zlomljenim kolkom v bolnišnici gre za nenačrtovan dogodek, ki predstavlja za pacienta hud telesni in duševni stres, kar se odraža v njegovem reagiranju na okolje.
Metode: Uporabljena je znanstvena metoda pregleda literature kvalitativnega značaja. Za iskanje tuje literature so uporabljene podatkovne baze PubMed, CINAHL, spletni brskalnik Google (Google scho-lar), ter baze podatkov slovenskih knjižnic COBISS. Pridobljeno literaturo in članke smo iskali z dolo-čenimi kriteriji, ki so vključevali angleški in slovenski jezik, časovno omejitev objavljene in dostopne literature na obdobje desetih let in sicer od leta 2010 do leta 2023. Iskana literatura vključuje znan-stvene in strokovne članke objavljene v znanstvenih revijah, zbornikih in drugih publikacijah. V izbor literature smo vključili recenzirane članke, pri katerih je mogoč dostop do polnega obsega besedila.
Rezultati: Namen teoretičnega dela je predstavitev anatomije kolčnega sklepa, vrste zlomov stegne-nice, dejavnikov tveganja, ciljev zdravljenja, posebnosti zdravstvene nege pacienta, aktivnosti zdrav-stvene nege pri opazovanju pooperativnih zapletov ter zdravstvena nega bolnika po operaciji stegne-nice. Namen raziskovalnega dela je s pomočjo pregleda literature, objavljene med leti 2010 in 2023 preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta ob zlomu stegnenice, pri čemer je analizirana zdravstvena nega pred, med in po operativnem posegu. Ugotovljeno je, da ima medicin-ska sestra pomembno vlogo v vseh fazah, od sprejema pacienta z zlomom stegnenice do končnega odpusta iz bolnišnice ter nadaljnje rehabilitacije.
Razprava: Medicinska sestra je ob sprejemu pacienta soočena s številnimi izzivi. Medicinska sestra se z njimi sooča ves čas bivanja pacienta v bolnišnici. Ustrezna medicinska nega in pravilna rehabilita-cija, včasih tudi kompleksno rehabilitacijsko zdravljenje pomaga izboljšati funkcionalno stanje in hitre-je doseči stanje, ki omogoča približno enako kvaliteto življenja, kot jo je imel poškodovanec pred poškodbo. Uporaba kliničnih poti, katerih izdelava temelji na sprejetih smernicah zdravljenja, nam omogoča izvajanje vseh potrebnih aktivnosti za poškodovanca z zlomom kolka med hospitalizacijo, pa tudi kasneje, po odpustu v drugo ustanovo ali domov. Veliko odprtih vprašanj ostaja glede ustreznega zdravljenja zlomov stegnenice. Potrebe po nadaljnjih raziskavah in pristopu, ki temelji na dokazih, niko-li ne moremo preveč poudariti v prizadevanju, da bi nadgradili svoje znanje o tej temi in posledično izboljšali klinične rezultate.
Ključne besede: stegnenica, poškodba stegnenice, zdravljenje poškodbe stegnenice, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,60 MB) |
36. TEŽAVE V KOMUNIKACIJI S STAROSTNIKI V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČIDejan Gajić, 2024, ni določena Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: V Sloveniji populacija starejših od 65 let obsega 19 % vseh prebivalcev, delež starejših pa se stalno povečuje, kar se odraža tudi pri intervencijah v predbolnišnični NMP. Komunikacija s starejšimi odraslimi je zaradi upada kognitivnih sposobnosti in pogostega nevrološkega deficita otežena, pojavlja se več komunikacijskih ovir tako na strani pacienta kakor tudi na strani zdravstvenega delavca. Namen diplomske naloge je bil identificirati komunikacijske ovire v komunikaciji s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP ter prepoznati tehnike komunikacije, ki jih uporabljajo zaposleni v predbolnišnični NMP pri komunikaciji s starejšimi odraslimi. Ugotoviti smo želeli, kakšne so možnosti za izobraževanje s področja komunikacije s starejšimi odraslimi zaposlenimi v predbolnišnični NMP.
Metode: V teoretičnem delu smo naredili pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature, ki smo jo pridobili iz bibliografskih baz (CINAHL, PubMed, COBISS). Primarne podatke za empirični del smo pridobili s kvantitativnim deskriptivnim raziskovalnim pristopom s tehniko anketiranja. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 162 zdravstvenih delavcev v predbolnišnični NMP.
Rezultati: Ker je pri starejših odraslih verbalna komunikacija ali njeno razumevanje okrnjeno, je potrebno, da zdravstveni delavci ustrezno uporabljajo neverbalno komunikacijo, kot so stisk roke, dotik, gibanje telesa, mimika obraza ali kretnje rok. Poleg tega uporabljajo še očesni stik, nasmeh, ohranjanje bližine, premikanje obrvi in prikimavanje ter aktivno poslušanje. Pri komunikaciji morajo zdravstveni delavci večkrat preveriti, ali je pacient ustrezno razumel sporočilo. Raziskava je pokazala, da anketiranci ugotavljajo, da jim različne oblike izobraževanj niso ponudile zadostnih znanj s področja komunikacije s starejšimi odraslimi, hkrati menijo, da sami razpolagajo z zadostnimi znanji s področja komunikacije s starejšimi odraslimi.
Razprava: Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci v predbolnišnični NMP kot najpogostejše komunikacijske ovire prepoznavajo ovire na strani pacienta, redkeje pa so komunikacijske ovire na strani zdravstvenega delavca. Anketirani so med elementi verbalne komunikacije izpostavili predvsem jakost in razločnost govora pri naglušnih starejših odraslih ter udobno namestitev pacienta, odstranitev motečih dejavnikov in zagotovitev ustrezne svetlobe. Očesni stik je bil prepoznan kot pomembna tehnika neverbalne komunikacije. Anketirani se zavedajo tudi pomena pridobivanja znanj s področja komunikacije s starejšim odraslim v predbolnišnični NMP, a bi bilo zaradi pomanjkanja usposabljanj treba uvesti dodatna izobraževanja s področja komunikacije s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvo, elementi komunikacije, govor, izobraževanje.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,23 MB) |
37. |
38. SPREMEMBA SPLETNIH NAKUPOVALNIH NAVAD PO PANDEMIJIRomana Veselič, 2024, ni določena Opis: Spletno nakupovanje je način nakupovanja iz domačega naslonjača preko spletnega brskalnika. Najvišja rast te oblike nakupovanja je nastala kot poledica pandemije, saj smo bili potrošniki zaradi okoliščin prisiljeni v spletno nakupovanje zaradi številnih omejitev. Vsekakor je pandemija pripomogla k razcvetu digitalizacije, saj ni bilo druge izbire. Potrošniki praktično čez noč nismo smeli v trgovine. Človeške lastnosti vplivajo na naše življenje v celoti in posledično na naše odločitve. V magistrski nalogi se bomo osredotočili na štiri osebnostne lastnosti, in sicer optimizem, samopodobo, osebno zadovoljstvo in introvertiranost. Vsaka od teh lastnosti se drugače odraža v realnem življenju in vsaka od teh lastnosti ima vpliv na naše nakupovalne vzorce.
Optimisti so ljudje vedre narave, vedno pozitivno naravnani, ni jih strah tveganja. Ljudje z visoko samopodobo kupujejo izdelke, ki se ujemajo z njihovim imidžem. Že v osnovi so ti izdelki prestižnejši in boljši, saj se to sklada z njihovim mnenjem o sebi. Ne odlašajo z nakupi in so drznejši pri odločitvah. Posamezniki, ki so zadovoljni z življenjem na splošno, imajo povišane emocije v pozitivno smer. Po navadi so takšni ljudje tudi finančno uspešnejši, zato se za spletni nakup z lahkoto odločijo in so drznejši pri svojih odločitvah. Za introvertirane osebnosti so spletni nakupi balzam za dušo.
V naši kvantitativni metodi ankete smo merili korelacijo. Raziskava je pokazala, da so navade spletnega nakupovanja zakoreninjene med potrošniki in so bistveno večje kot pred pandemijo, tudi na urbanih območjih. Eskalirala pa so tudi socialna omrežja in povečala se je moč vplivnežev. Tukaj pa osebnostne lastnosti človeka pridejo do izraza. Raziskava kaže, da vplivnež ženske prej prepriča v nakup. Splošno zadovoljstvo z življenjem je povezano s hitrejšo odločitvijo spletnega nakupa, medtem ko optimizem, introvertiranost in samopodoba nimajo povezave z nakupovalno odločitvijo.
Ključne besede: : pandemija, nakupovalne navade, splet, fizične trgovine, osebnostne lastnosti, vpliv socialnih omrežij
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,99 MB) |
39. ŽIVLJENJSKI SLOG BOLNIKA S KRONIČNO LEDVIČNO BOLEZNIJORebeka Šinkovec, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična bolezen je dolgotrajno stanje, pri katerem ledvice počasi izgubljajo svojo sposobnost odstranjevanja odpadnih elementov ter sposobnost filtracije krvi. Da bi ledvice ostale čim dlje časa zdrave, rabijo bolniki slediti posebni prehrani, katera vključuje razne omejitve, prav tako je pomembno redno jemanje zdravil ter spremljanje krvnega tlaka, redna telesna aktivnost, katero seveda bolnik zmore in redno spremljanje pri zdravniku. Raziskava se opira na preučevanje zapletov pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo ter ocenjevanje pomena zdravega življenjskega sloga, prehrane in omejitev pri telesni aktivnosti za njihovo dobro počutje. Namen raziskave je preučiti življenjski slog bolnika s kronično ledvično boleznijo.
Metoda: Kvalitativna raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni ter sekundarni podatki. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za pol strukturirani intervju, kjer je sodelovalo šest oseb, ki imajo diagnosticirano kronično ledvično bolezen, vzorec pa je bil namenski. Kriteriji, ki smo jih upoštevali za izbiro oseb vključenih v raziskavo so bili: starost (nad 30 let), in čas diagnosticirane kronične ledvične bolezni (več kot eno leto). Zbiranje podatkov je potekalo oktobra 2023, pred samim začetkom raziskave pa smo pridobili soglasje o prostovoljnem sodelovanju.
Rezultati: V intervjuju je sodelovalo šest oseb, in sicer pet oseb ženskega spola in ena oseba moškega spola. Vsi sodelujoči pravega pomena kronične ledvične bolezni pravzaprav ne poznajo, kar je razvidno iz intervjuja, imeli pa so podobne znake pri omenjeni bolezni. Intervjuvanci nekih hudih zapletov ne omenijo, pravijo pa da je zelo pomemben življenjski slog pri kronični ledvični bolezni.
Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je prilagoditev v prehrani, telesni aktivnosti in splošnem življenjskem slogu izrednega pomena, saj je to ključno pri obvladovanju kronične ledvične bolezni. Ena izmed ugotovitev je, da omejitev soli, nadzor nad vnosom beljakovin ter uravnotežena prehrana bistveno vpliva na znižanje obremenitve ledvic ter zavirajo napredovanje bolezni. Prepoznali smo tudi pomembnost redne telesne aktivnosti pri ohranitvi ustrezne telesne mase in izboljšanju krvnega pritiska, kar pripomore k boljšemu zdravju bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da zapletov intervjuvanci niso imeli, izjema je bil eden, kateri je omenil moteno odvajanje urina. Pri omejitvah pa predvsem opažamo, da so spremenili življenjski slog iz manj aktivnega v bolj aktivnega, prav tako je opažena pazljivost pri prehrani. Ena oseba izmed intervjuvanih pa omeni, da je zaradi dialize prikrajšana s časom.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, življenjski slog bolnika, zdrava prehrana, telesna aktivnost, ledvice, kvaliteta življenja.
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 175; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,08 MB) |
40. FOLNA KISLINA V PREHRANI NOSEČNICBarbara Heimbring, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Folna kislina je še posebej pomembna pred nosečnostjo in med njo, saj omogoča pravilen razvoj ploda. V obliki prehranskih dopolnil se priporoča vsem ženskam v rodni dobi. Najbolje bi bilo, če bi se z uživanjem prehranskega dopolnila začelo že 3 mesece pred zanositvijo. V primeru da nosečnica pred zanositvijo dodatkov ni jemala, naj poskrbi, da bo z jemanjem začela takoj, ko izve za nosečnost.
Metode: Uporabili smo kvalitativni način raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Zbrane podatke smo analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode in jih interpretirali ter ugotovitve zapisali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Ugotovili smo, da večina intervjuvank ve, kakšen je pomen jemanja folne kisline, priporočen dnevni odmerek in posledice pomanjkanja le-te. Najpogostejši vir informacij so medicinske sestre, sledijo jim ginekologi. V perikoncepcijskem obdobju, kljub načrtovanju nosečnosti, premalo žensk dodaja folno kislino, zato je ključno pravočasno informiranje vseh žensk, predvsem v rodni dobi. Poleg tega večina intervjuvank namerava nadaljevati s prehranskim dopolnilom folne kisline skozi celotno nosečnost in potem še v času dojenja.
Razprava: Ugotovitve raziskave prispevajo k razumevanju pomena folne kisline v nosečnosti. Predlagamo nadaljnje raziskave na področju folne kisline v prehrani nosečnic, saj bi tako lahko zmanjšali število prirojenih napak – okvar nevralne cevi, ki so posledice pomanjkanja tega vitamina. Priložnosti za nadaljnje raziskovalno delo vidimo v razširjenem in poglobljenem proučevanju razumevanja in uporabe folne kisline med nosečnicami kot prehranskega dopolnila.
Ključne besede: prehrana nosečnic, folna kislina, pomen folne kisline, okvare nevralne cevi
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,56 MB) |
