121. |
122. |
123. Razvoj prava in prakse javnega naročanja v Evropski Uniji in Republiki Sloveniji : magistrska nalogaSilvija Sivčević, 2011, magistrsko delo Ključne besede: javna naročila, naročnik, ponudnik, Republika Slovenija, Zakon o javnem naročanju, Agencija za javno naročanje, zeleno javno naročanje, EU
Objavljeno v ReVIS: 01.08.2018; Ogledov: 2755; Prenosov: 142
 Celotno besedilo (650,37 KB) |
124. Diskriminacija na delovnem mestu in mobbing; razlike glede na spol : magistrsko deloAna Djurić Sentić, 2013, magistrsko delo Ključne besede: diskriminacija, mobbing, človekove pravice, Slovenija, preprečevanje diskriminacije, preprečevanje mobbinga, ženske, zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2018; Ogledov: 2348; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,89 MB) |
125. Mednarodni in diplomatski odnosi med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo na vojaškem in kulturnem področju : magistrsko deloAleksander Kocič, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava mednarodne in diplomatske odnose med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo. Slovenijo nakaže kot fenomen pri uveljavljanju mednarodnih odnosov proti velikim silam, kot je to pri naši raziskavi Ruska federacija. Magistrska naloga obsega zgodovino mednarodnih odnosov in diplomacije skozi ključne mejnike ter njune značilnosti. Prav tako bomo opisali ključne mejnike v zgodovini nastanka obeh držav. Opisani bodo mednarodni diplomatski odnosi med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo skozi zgodovino, odnosi med državama po letu 1991, po razpadu Sovjetske zveze in nastanka Ruske federacije in na drugi strani razpada Jugoslavije in nastanka Slovenije. Opisali bomo skupne imenovalce nastanka in ohranitev dobrih bilateralnih odnosov med državama, kakor nastalih razlik in pogledov na mednarodna obzorja ter izzivov sodobnih mednarodnih odnosov, s katerimi se državi srečujeta. Posebej smo raziskali mednarodno sodelovanje med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo po osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije in raziskali odnose od osamosvojitve do danes. Pri tem smo izpostavili najbolj pomembne bilateralne sporazume in sodelovanja znotraj mednarodnih organizacij. V nadaljevanju smo obravnavali sodelovanje med ministrstvoma za obrambo Republike Slovenije in Ruske federacije, nadalje pa je obravnavano še vojaško sodelovanje med slovensko in rusko vojsko. Povzeli smo ključne bilateralne sporazume, sodelovanja, tako na vojaškem in v nadaljevanju tudi na kulturnem področju.Kot študijo primera smo vzeli Rusko kapelico, ki kakor nit združuje in ohranja prijateljske in dobre odnose z Rusko federacijo, kar je evidentno pri vsakoletnih obeležitvah v spomin tragično preminulim ruskim vojakom iz časa I. svetovne vojne. Ob Ruski kapelici se vsako leto srečuje ves diplomatski politični vrh, visoka cerkvena diplomacija, gospodarska diplomacija, kulturna diplomacija, ipd., prav tako potekajo tudi vojaška srečanja častne garde, sodeluje tudi Urad predsednika in tudi zanimanje ljudi za simbolni in dejanski pomen je iz leta v leto večje.
Ključne besede: mednarodni odnosi, diplomacija, Republika Slovenija, Ruska federacija, slovensko ruski odnosi, vojaško sodelovanje, kulturno sodelovanje, Ruska kapelica
Objavljeno v ReVIS: 24.07.2018; Ogledov: 3069; Prenosov: 215
Celotno besedilo (1,88 MB) |
126. |
127. Odzivi in argumentacija zoper odločitev arbitražnega sodišča o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško : diplomsko deloLucija Gubenšek, 2017, diplomsko delo Opis: Arbitraža je sporazumni razsojevalni postopek reševanja spora, kadar se stranke dogovorijo, da bodo obstoječi ali bodoči spor predložile arbitru ali arbitražnemu senatu, ki bo izdal dokončno in pravno zavezujočo arbitražno odločbo. Arbitražni postopek za določitev kopenske in morske meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pri Stalnem arbitražnem sodišču v Haaguje potekal od podpisa arbitražnega sporazuma med državama 4. novembra 2009 do izreka razsodbe 29. junija 2017. Z njim sta državi želeli dokončno razmejiti ozemlja, kjer meja od osamosvojitve obeh držav ni bila natančno določena ter končati teritorialne spore, predvsem na območju Piranskega zalivana skrajnem jugozahodnem delu meje in ob reki Murina severovzhodu. Po odločitvi sodišča je Sloveniji pripadlo tri četrtine Piranskega zaliva in stik z odprtim morjem, sporni del vasi Brezovec ob Muri in tista ozemlja, kjer so se katastrske površine po evidencah obeh držav prekrivale, a je Slovenija tam aktivneje uveljavljala oblast. Tak primer je vas Draga pri Sekulićih ob Sotli, medtem ko so sporni zaselki ob reki Dragonji na jugozahodu pripadli Hrvaški. Povsod, kjer so bili katastri usklajeni, so arbitri določili mejo po njihovih mejah, ne glede na praktične okoliščine. Sedaj,ko smo pridobili razsodbo,je Hrvaška ne želi spoštovati in implementirati, kot argument pa podaja, da je Slovenija s pogovorom med sodnikom in slovensko agentko kršila postopek arbitraže, zato se je Hrvaška odločila za enostranski odstop od arbitraže. Mnenje slovenskih politikov in pravnikov ter novinarjev je enotno, odločitev je korektna in jo bomo spoštovali in implementirali, tako mnenje imajo tudi druge države Evropske unije, pri tem pa tudi poudarjajo,da je arbitražna odločitev zavezujoča in dokončna.
Ključne besede: arbitraža, Republika Hrvaška, Republika Slovenija, Piranski zaliv, meja
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 2817; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,08 MB) |
128. Licenčna analogija pri kršitvah pravic intelektualne lastnine : diplomsko deloNina Hržič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena analiza instituta licenčne analogije. Licenčna analogija je ena izmed metod izračuna denarnega nadomestila, ki pripada imetniku pravice intelektualne lastnine v primeru nepravilne oziroma nepooblaščene rabe njegove pravice s strani tretje osebe. Po načelu licenčne analogije se denarna odškodnina zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine odmeri v obsegu, ki je enak dogovorjeni ali običajni licenčnini oziroma dogovorjenemu ali običajnemu honorarju. Za lažje razumevanje tematike so v diplomski nalogi najprej opisane temeljne značilnosti pravic intelektualne lastnine, kako pride do kršitve pravic, ukrepi, ki pridejo v poštev v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine in elementi odškodninske tožbe. V osrednjem delu diplomske naloge pa so pod drobnogled vzete določbe Direktive 2004/48/ES o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, slovenska zakonodaja, ki ureja to področje, druga relevantna tuja zakonodaja in sodna praksa, ki služi kot prikaz, v kakšni meri so uporabi licenčne analogije naklonjeni tako imetniki pravic intelektualne lastnine kot tudi sodniki in pravni strokovnjaki. Prispevek predstavlja obsežen pregled literature in pravne prakse na temo licenčne analogije in bi lahko služil kot enostaven pripomoček pri razumevanju in uporabi metode v konkretnem primeru.
Ključne besede: intelektualna lastnina, licenčna analogija, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 3029; Prenosov: 173
Celotno besedilo (613,44 KB) |
129. |
130. Odškodninska odgovornost : odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnostiŠpela Globokar, 2016, diplomsko delo Opis: Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt razmerja (odgovorna oseba) dolžan povrniti povzročeno škodo drugemu subjektu (oškodovancu), ta pa je upravičen zahtevati takšno povrnitev. Da bi odškodninska odgovornost sploh nastala, morajo nastopiti določena pravna dejstva, na katera pravo veže obveznost povrniti nastalo škodo. Takšno obveznost imenujemo odškodninska obveznost. Odškodninsko odgovornost delimo na poslovno (pogodbeno) in neposlovno (nepogodbeno). Pogodbena odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki nastane, kadar stranka prekrši določeno pogodbeno obveznost, neposlovna odškodninska odgovornost pa se pojavi med strankama, ki v času nastanka škode nista v pravno-poslovnem razmerju. V nadaljevanju členimo neposlovno odškodninsko odgovornost na krivdno (subjektivno), torej odgovornost, ki nastane na podlagi krivde kot predpostavke za odgovornost, in objektivno odškodninsko odgovornost, kjer nastane odgovornost ne glede na krivdo. V diplomskem delu v uvodnem delu predstavljam osnovne značilnosti odškodninske odgovornosti, njeno delitev, v nadaljevanju pa podrobneje razdelam neposlovno odškodninsko odgovornost in kot primer za analizo s pomočjo sodne prakse uporabim odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti ter se ukvarjam z vprašanjem, ali sta pravna standarda nevarna stvar in nevarna dejavnost bolj predmet urejanja zakonodaje ali prakse sodišč.
Ključne besede: odškodninska odgovornost, neposlovna odškodninska odgovornost, oprostitev odgovornosti, nevarne stvari, nevarne dejavnosti, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 6690; Prenosov: 632
Celotno besedilo (711,21 KB) |
