Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Odvzem prostosti v prekrškovnem postopku : magistrsko delo
Simon Belšak, 2020, magistrsko delo

Opis: Svoboda gibanja je pravica, ki je zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije, v katero je mogoče poseči le pod določenimi pogoji in v skladu z zakonom, osebe v tovrstnih postopkih pa imajo na voljo pravna sredstva, s katerimi se prav tako zagotavljajo ustavne pravice. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odvzem prostosti v prekrškovnem postopku, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali je odvzem prostosti kot institut primeren glede na težo prekrška kot vrsto kaznivega ravnanja. Pri obravnavi problema smo s pomočjo ustaljenih metod raziskovanja najprej predstavili splošne pojme (kot so človekove pravice in temeljne svoboščine, kazniva ravnanja, ki smo jih razdelili na področje prekrškov in kaznivih dejanj). V nadaljevanju pa se osredotočili na omejitev gibanja s strani državnih organov, s tem pa hkrati na poseg v človekove pravice in sorazmernost uporabe zakonitih ukrepov. Magistrsko delo tako preučuje omejitev gibanja oziroma odvzem prostosti, pri čemer se osredotoči na odvzem prostosti v prekrškovnih postopkih in analizira standard varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v teh postopkih. Z raziskovanjem smo ugotovili, da je v Republiki Sloveniji že splošno zagotovljen visok standard človekovih pravic na področju omejitve gibanja s strani državnih organov, zato nismo zaznali potrebe po spreminjanju oziroma zaostrovanju zakonodaje.
Ključne besede: človekove pravice, prekršek, kaznivo dejanje, omejitev gibanja, policijska pooblastila
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 1751; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Ukrepi za zmanjšanje prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola : magistrsko delo
Robert Žmavc, 2019, magistrsko delo

Opis: Uvod - Alkohol ima številne negativne učinke in posledice na posameznika, med drugim zmanjšuje koncentracijo posameznika ter sposobnost njegovega sodelovanja v cestnem prometu. Posameznik, ki se zavestno odloči voziti pod vplivom alkohola, ne ogroža samo sebe, ampak zavestno in namerno ogroža vse udeležence v cestnem prometu. Metode - Do rezultatov v naši raziskavi smo prišli na podlagi opisne deskriptivne metode raziskovanja z raziskavo področja alkoholiziranosti in njegovega vpliva na povzročitev prometnih nesreč ter z metodo kompilacije, kjer smo primerjali ugotovitve različnih avtorjev. Iskanje in pregled strokovne literature smo opravili s pomočjo različnih iskalnih podatkovnih baz, kot so ScienceDirect, Sage Journals, PsycINFO in JSTOR. Iskanje smo izvajali po ključnih besedah v angleškem jeziku, saj smo ugotovili, da je večina strokovne literature, objavljene v znanstvenih revijah, v angleškem jeziku. Analizo problematike na območju Policijske postaje Lenart za obdobje 2013-2017 smo opravili s pomočjo podatkov, pridobljenih s strani Centra za raziskovanje in socialne veščine Policijske akademije RS. Rezultati - Prometne nesreče zaradi vožnje pod vplivom alkohola je mogoče zmanjšati s programi ozaveščanja mladih v zgodnji starostni dobi, s proaktivnimi programi za avtošole, s taksi službami, z medijskim ozaveščanjem, z raznimi edukacijskimi in zdravstvenimi ukrepi ter z ukrepi policistov, predvsem preventivnimi. Diskusija - Verjetnost zlorabe alkohola in stopnje prometnih nesreč je možno zmanjšati s proaktivnimi ukrepi, v kolikor se ti ukrepi začnejo izvajati predvsem pri otrocih in mladih. Na podlagi analize in predlaganih ukrepov je možno pripraviti projekte s katerimi bi zmanjšali število prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
Objavljeno v ReVIS: 06.11.2019; Ogledov: 2317; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

3.
Vloga Centrov za socialno delo v postopku o prekršku zoper mladoletnike : magistrsko delo
Anita Flogie, 2018, magistrsko delo

Objavljeno v ReVIS: 03.09.2019; Ogledov: 2089; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

4.
Odvzem premoženjske koristi : diplomsko delo
Irena Kunc, 2018, diplomsko delo

Objavljeno v ReVIS: 30.10.2018; Ogledov: 2765; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1012,47 KB)

5.
6.
Dojemanje policije in občinskega redarstva v javnosti v primerjalno pravnem kontekstu : magistrsko delo
Olga Oven, 2018, magistrsko delo

Opis: Rdeča nit magistrske naloge se navezuje na širok nabor subjektov, ki opravljajo naloge in zadeve javnega pomena v okrožju s tistimi, ki jim je javni red in mir potrebno zagotoviti že po zakonodaji, torej javnosti. Magistrsko delo opredeljuje pristojnosti delovanja občinskih redarjev in policije pri zagotavljanju javnega reda in miru, ter nakazuje ločnice med njima, ki bi jih po mnenju mnogih potrebno odpraviti, saj oba organa delujeta za enak namen, le njune pristojnosti se razlikujejo. Potreba po zagotavljanju varstva javnega reda in miru je danes vse večja in nujna za nemoteno življenje in delo javnosti, ljudi, kjer je potrebno zaščititi posameznika, skupnost in dobrine, kar se je pokazalo kot pomanjkljivost pri delovanju občinskih redarjev. Prav v tem prikazu je tudi namen magistrske naloge. Iz tega razloga je bila v okviru magistrske naloge izvedene raziskava med ljudmi. Dejansko nas je zanimalo mnenje javnosti o tem ali se danes potreba po občinskih redarjih povečuje in ali so ljudje z njihovim delovanjem tudi zadovoljni. Raziskava je pokazala, da so občinski redarji potrebni in da javnost meni, da bi morali pri svojem delu imeti enaka pooblastila kakor policija, kar smo tudi dokazali s potrjevanjem postavljenih hipotez. Medtem, ko se na drugi strani poraja vprašanje ali bi bilo smotrno v delovanje občinskega redarstva tudi vključiti zasebnike, kakor je to že stalna praksa po nekaterih drugih državah, ki smo jih podali za primerjavo. Ugotovili smo, da je mnenje ljudi do javnih uslužbencev, predvsem občinskih redarjev še vedno precej negativno, kar posplošeno izvira iz nezadovoljstva s samo vlado in političnimi odločitvami.
Objavljeno v ReVIS: 24.09.2018; Ogledov: 2189; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

7.
Posebnosti prekrškovnega postopka pri skritih meritvah hitrosti : magistrsko delo
Jure Plečnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Hitrost je v Sloveniji že mnogo let še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Z uveljavitvijo Zakona o občinskem redarstvu v letu 2006 lahko govorimo o novem represivnem organu, katerega pristojnost zajema tudi izvajanje meritev hitrosti. Zakonodajalec pa je pri pisanju zakona poskrbel tudi za manjše presenečenje, ki še danes bega tako prekrškovne organe kot tudi strokovno javnost, saj je v določbe Zakona o pravilih cestnega prometa zapisal, da lahko občinski redarji meritve hitrosti izvajajo izključno s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem pa nimajo pravice ustaviti voznika.To dejstvo se je skozi prakso prekrškovnih organov večkrat pokazalo kot neustrezno, saj so postopki obravnave prekrškov pri takšnem izvajanju meritev hitrosti zelo specifični in se bistveno razlikujejo od običajnih postopkov izvajanja meritev hitrosti, ki jih v praksi največkrat izvaja policija, kjer je kršitelj ustavljen na samem kraju storitve prekrška in je s kršitvijo in sankcijami za prekršek seznanjen takoj. Zaradi dejstva, da pri takšnem izvajanju meritev hitrosti kršitelji niso takoj seznanjeni s storjenim prekrškom, so takšne meritve hitrosti med prekrškovnimi organi dobile vzdevek "skrite meritve hitrosti".Neučinkovitost pri umirjanju hitrosti je v Sloveniji očitna, saj hitrost kot glavni vzrok za prometne nesreče z najhujšimi posledicami še vedno predstavlja največji problem pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu. Magistrsko delo obravnava posebnosti prekrškovnega postopka pri skritih meritvah hitrosti ter pravno ureditev z vidika dveh prekrškovnih organov, policije in občinskega redarstva. Problematika je predstavljena predvsem s stališča prometne varnosti, kjer ugotavljamo tudi,kakšna je sama učinkovitost izvajanja skritih meritev hitrosti v praksi. Na podlagi teh ugotovitev je možno oblikovati ustrezne pravne norme in pripraviti oceno o možnosti spremembe zakonodaje, ki bi učinkovito pripomogla k izboljšanju prometne varnosti v cestnem prometu in zmanjšanju števila smrtnih žrtev prometnih nesreč.
Ključne besede: hitrost, prekrškovni organi, meritve hitrosti, občinska redarstva, policija
Objavljeno v ReVIS: 06.08.2018; Ogledov: 3161; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh