1. Oborožen poseg Ruske federacije v Ukrajino v luči prepovedi uporabe oborožene sile : diplomsko deloMario Marušić, 2023, diplomsko delo Opis: Mednarodna skupnost je poseg Ruske federacije v Ukrajini leta 2014 in 2022 na splošno obsodila kot kršitev prepovedi uporabe sile v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Težko si je predstavljati, da je uporaba oborožene sile danes sploh mogoča, saj je ta prepovedana z mednarodnim običajnim pravom, številnimi mednarodnimi pogodbami, deklaracijami, konvencijami in potrjeno s sodno prakso. Vse prepogoste kršitve te prepovedi postavljajo pod vprašaj njeno avtoriteto v mednarodni skupnosti, izjeme od te prepovedi pa so izkoriščane za pravno upravičenje njene uporabe. Vojne sicer spremljajo celotno zgodovino človeštva, vendar so grozote dveh svetovnih vojn mednarodno skupnost privedle do spoznanja o nesmiselnosti vojskovanja in do njene splošne prepovedi z BriandKelloggovim paktom in nadalje z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov ter številnimi drugimi dokumenti. Diplomsko delo obravnava ruski oborožen poseg v Ukrajini v luči prepovedi uporabe oborožene sile. Delo se začne s prikazom razvoja načela prepovedi uporabe sile, problemom, ali je uporaba sile kljub izjemam imperativna norma, in razmerjem med samoobrambo in uporabo oborožene sile. Nadalje so obravnavani dogodki iz leta 2014, ko je Ruska federacija z vojaško okupacijo in priključitvijo Krima ter spodbujanjem uporov na vzhodu Ukrajine kršila prepoved uporabe sile po Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, pomeni pa tudi dejanja agresije, določena v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča. Vseobsežna uporaba sile po 24. februarju 2022 je zgolj nadaljevanje in stopnjevanje tega konflikta, ki ga je rusko vodstvo skušalo, vendar neuspešno, argumentirati kot uporabo pravice do samoobrambe. Ruska uporaba oborožene sile je tako sprožila številna vprašanja glede prepovedi uporabe oborožene sile kot tudi vprašanja vojnega in humanitarnega prava.
Ključne besede: rusko-ukrajinski konflikt, oborožen napad, agresija, samoobramba, Ustanovna listina OZN, jus cogens, Rimski statut, vojno pravo, humanitarno pravo
Objavljeno v ReVIS: 29.03.2024; Ogledov: 323; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (773,87 KB) |
2. Pravni institucionalni okvir za razvoj vojaških sil Evropske unije : diplomsko deloUrška Kolenc, 2012, diplomsko delo Ključne besede: NATO, Ustanovna listina OZN, kolektivna pogodba, mednarodni mir in varnost, Evropska unija, OVSE, sile za hitro posredovanje, Evropska varnostna in obrambna politika
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2019; Ogledov: 2432; Prenosov: 157
Celotno besedilo (933,00 KB) |
3. Uporaba sile v mednarodnem pravu - izjeme od temeljne prepovedi : diplomsko deloŽiva Ventin, 2013, diplomsko delo Ključne besede: mednarodno pravo, mednarodno Ustanovna listina ZN, načelo prepovedi uporabe sile ali grožnje s silo, kolektivne vojaške prisilne akcije, prepoved uporabe sile, humanitarna intervencija, mirovne operacije, samoobramba, zunanja samoodločba
Objavljeno v ReVIS: 19.06.2019; Ogledov: 2563; Prenosov: 184
Celotno besedilo (614,10 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. Delovanje meddržavnega sodišča v Haagu skozi primere sporov glede konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida : diplomsko deloKatja Pregelj, 2009, diplomsko delo Ključne besede: Ustanovna listina ZN, Organizacija ZN, Združeni Narodi, mirno reševanje sporov, diplomatska sredstva, načelo pravičnosti, mednarodni mir in varnost, načelo nevmešavanja, samoobramba
Objavljeno v ReVIS: 30.05.2019; Ogledov: 2293; Prenosov: 93
Celotno besedilo (646,88 KB) |
8. |
9. Prepoved uporabe sile in ukrepi za ohranitev mednarodnega miru in varnosti : diplomsko deloSendi Pegan, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vprašanje zagotovitve mednarodnega miru in varnosti, s katerim se v zadnjem času sooča mednarodna skupnost. Različni pogledi in interesi, ki nastanejo v odnosih med subjekti mednarodnega prava, pogosto vodijo do konfliktov. Zato si morajo države prizadevati, da razrešijo morebitna nesoglasja na miroljuben način. V svojih mednarodnih odnosih se morajo vzdržati grožnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli države, ali ki bi bila kako drugače nezdružljiva s cilji Združenih narodov. Paradoks načela prepovedi uporabe sile je, da na eni strani predstavlja splošno in absolutno prepoved uporabe sile v mednarodnem pravu, na drugi strani uporabo sile opravičuje z dvema izjemama - ukrepi Varnostnega sveta za ohranitev oziroma zagotovitev mednarodnega miru in varnosti ter individualno in kolektivno samoobrambo v primeru oboroženega napada. Poglavitni del diplomskega dela zajema načelo prepovedi uporabe sile, njegovo uveljavitev tekom zgodovine, izjemi tega načela, ukrepe za ohranitev mednarodnega miru in varnosti ter nekaj primerov sodne prakse.
Ključne besede: prepoved uporabe sile, mir, Ustanovna listina združenih narodov, kolektivna samoobramba, pravica do samoobrambe, mednarodno pravo
Objavljeno v ReVIS: 12.03.2019; Ogledov: 2903; Prenosov: 226
Celotno besedilo (766,31 KB) |
10. Mednarodno razvojno sodelovanje po 55. členu Ustanovne listine OZN : magistrsko deloTisa Val, 2017, magistrsko delo Opis: Mednarodno razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju. Tako država donatorica prevzema odgovornost za odpravo revščine v državi prejemnici, hkrati pa se dosega trajnostni razvoj. K razvoju mednarodnega razvojnega sodelovanja so bistveno pripomogle prav mednarodne organizacije, ki delujejo v okviru 55. člena Ustanovne listine OZN. Slovenija je aktivna članica v mnogih mednarodnih organizacijah, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Drugi akterji, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji, so še nevladne organizacije in organizacije, ki jih je ustanovila država. V primerjalni analizi je Slovenija na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja lahko zgled Hrvaški, Avstrija pa Sloveniji. Avstralija ima na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja podobne trende kot Slovenija, kljub svoji oddaljenosti in velikosti. Slovenija je na dobri poti v razvoju svojega mednarodnega razvojnega sodelovanja. S sprejemom novega zakona in uredbe o njegovem izvajanju bo področje mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji bolj podrobno in sistematično urejeno. Na mednarodni ravni je pravno področje mednarodnega razvojnega sodelovanja dobro urejeno z raznimi konvencijami, EU pravom in nezavezujočim "soft law".
Ključne besede: OZN, Ustanovna listina, trajnostni razvoj, razvojna pomoč, mednarodno sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 2718; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,18 MB) |
